100-letnica postavitve Aljaževega stolpa (1995)

V Julijskih Alpah visoko v sinje višave dviga svojo resnobno glavo najvišji vrh Triglav, visok 2864 metrov. S svojo mogočno podobo priklene nase pogled popotnika, vzburi njegovo domišljijo, zaneti in vzbuja neugasljivo željo po novih spoznanjih in doživetjih.

Triglav predstavlja simbol planin, ki je globoko zasidran v slovenski narodni zavesti. Župnik Jakob Aljaž, ki je med svojim službovanjem na Dovjem opažal naglo prodiranje tujih vplivov v slovenske gore, se je tega dobro zavedal. Temu se je z vsem srcem zavednega Slovenca skušal upreti. Za pet goldinarjev je kupil vrh Triglava in Kredarico. Tako mu nihče ni mogel preprečiti, da bi na svojem svetu postavil leta 1895 stolp s skromno, a najnujnejšo opremo in s tem "ohranil slovensko lice slovenskim goram". Stolp je imel štiri okenca, visok je bil 1,90 m in je v premeru meril 1,25 m. Zavetišče, ki je dobilo ime "Aljažev stolp", je podaril Slovenskemu planinskemu društvu.

Jakob Aljaž se je rodil leta 1845 v vasi Zavrh pod Šmarno goro. Po končani gimnaziji v Ljubljani je začel študij filozofije na Dunaju, a se je kmalu preusmeril v bogoslovje. Od leta 1889 pa do svoje smrti leta 1927 je bil župnik v Dovjem na Gorenjskem. Bil je vsestranski človek, ki si je že v času življenja pridobil spoštovanje in publiciteto. Bil je skladatelj, ki je s pesmijo izražal domovinsko ljubezen (Trigav, moj dom in Slovan, na dan). Pomembno vlogo je imel v razvoju slovenskega planinstva, saj je bil pobudnik in graditelj številnih planinskih postojank v Triglavskem pogorju, kot so Staničeva koča, Triglavski dom in kapela na Kredarici, Aljažev dom v Vratih.

Gotovo pa je najpomembnejša postavitev Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, saj je po Aljaževi zaslugi postal Triglav simbol slovenstva.

Ob 100-letnici postavitve Aljaževega stolpa, ki sovpada s 150-letnico rojstva domoljuba, planinskega pisca in skladatelja Jakoba Aljaža, izdaja Republika Slovenije tri spominske kovance:

• zlatnik z nominalno vrednostjo 5000 tolarjev, s težo 7 gramov in premerom 24 milimetrov, čistine 900/1000, v količini 1000 kovancev,
• srebrnik z nominalno vrednostjo 500 tolarjev, s težo 15 gramov in premerom 32 milimetrov, čistine 925/1000, v količini 3000 kovancev ter
• tečajni kovanec z nominalno vrednostjo 5 tolarjev, s težo 6,4 grama in premerom 26 milimetrov, izdelan iz zlitine CuZnNi, v količini 200.000 kovancev.

Avtor idejnega osnutka:	Dane Petek, Ljubljana
Izdelava in kovanje:	Mincovna Kremnica š. p., Kremnica/Slovaška