100-letnica slovenskega filma (2005)

Film je ena izmed najmlajših umetnostnih zvrsti, s preloma devetnajstega in dvajsetega stoletja. Prvi so bili nemi, brez govora in glasbe. Decembra 1895 so si obiskovalci v neki pariški kavarni lahko ogledali prve, na film posnete slike, na slovenskem ozemlju pa leto pozneje. Slovenci v tistem času s filmskimi poskusi nismo zamujali za drugimi državami. Leta 1905 je dr. Karol Grossman posnel le nekaj minut dolga dokumentarna filmska zapisa Odhod od maše in Sejem v Ljutomeru, ki predstavljata prve metre slovenskega filma. Leta 1906 je nastal film Na domačem vrtu, ki je zapis podobe družinskega življenja. Filmi se hranijo v Slovenskem filmskem arhivu pri Arhivu Republike Slovenije.

V obdobju med obema svetovnima vojnama sta bila posneta prva slovenska celovečerna filma V kraljestvu Zlatoroga (Janko Ravnik, 1931) in Triglavske strmine (Ferdo Delak, 1932). V tem obdobju so delovali tudi filmski ustvarjalci, ki so se proslavili z dokumentarnimi filmi, med njimi predvsem Veličan Bešter, Metod Badjura, Ivan Noč, Božidar Jakac in Janko Balantič.

V tridesetih letih dvajsetega stoletja je s filmskim ustvarjanjem začel tudi prvi šolani filmski ustvarjalec Marjan Foerster. Filmska dejavnost se je med okupacijo nadaljevala. Najizrazitejši filmi so serija s skupnim naslovom Partizanski dokumenti in film Veliko protikomunistično narodno zborovanje na Kongresnem trgu v Ljubljani 1944.

Po letu 1945 je bilo v Sloveniji ustanovljeno podjetje za proizvodnjo Triglav film, pozneje Viba film, za distribucijo pa Vesna film. Leta 1948 je France Štiglic posnel prvi slovenski zvočni celovečerni film Na svoji zemlji. Po tem letu se je začela povečana produkcija slovenskih celovečernih, kratkih igranih, dokumentarnih, reklamnih, študentskih, eksperimentalnih in animiranih filmov. Povprečno je bilo na leto posnetih okoli trideset filmov. Slovenski filmi so sodelovali na domačih in mednarodnih filmskih festivalih, kjer so prejemali tudi nagrade.

Po osamosvojitvi Slovenije se je produkcija zmanjšala, kar se je spremenilo sredi devetdesetih let z ustanovitvijo Filmskega sklada Republike Slovenije. Filmskim ustvarjalcem celovečernih filmov pa se je treba zahvaliti za kakovostno umetniško bero, ki zarisuje Slovenijo na filmski zemljevid Evrope in sveta.

Stota obletnica slovenskega filma ni samo pomemben kulturni dogodek za slovenski kulturni prostor in za ohranjanje slovenske filmske dediščine, temveč tudi pomemben prispevek k evropski in svetovni filmski dediščini. Zato Republika Slovenija izdaja priložnostne kovance z motivom filmske klape, ki simbolizira začetek in konec akcije v filmskem kadru (sprednja stran), in motiv dela filmskega traku, ki v moderni kinematografiji počasi postaja del zgodovine, saj ga že nadomešča digitalni zapis.

Zlatnik:

• nominalna vrednost: 25.000 SIT,
• čistina: Au 900/1000,
• teža: 7 gramov,
• premer: 24 milimetrov,
• izdano: 1.000 kovancev.

Srebrnik:

• nominalna vrednost: 5.000 SIT,
• čistina: Ag 925/1000,
• teža: 15 gramov,
• premer: 32 milimetrov,
• izdano: 2.000 kovancev.

Avtor idejnega osnutka:	Matjaž Učakar, Ljubljana
Izdelava in kovanje:	Mincovna Kremnica, š. p., Kremnica, Slovaška