1000-letnica smrti škofa Abrahama, povezanega z Brižinskimi spomeniki (1994)

Brižinski spomeniki so prvi latinični zapis kakega slovanskega jezika nasploh. Gre za tri besedila v najstarejši slovenščini, ki so uvezana v latinskem kodeksu (rokopisni knjigi) iz Freisinga na Bavarskem. Ohranjeni so štirje pergamentni listi in četrt strani. Jezikovne, stilne in vsebinske analize razodevajo, da gre za premišljeno sestavljena in literarno oblikovana cerkvena besedila.

Natančnega datuma nastanka Brižinskih spomenikov ni mogoče določiti; prvotno besedilo je verjetno nastalo že v 9. stoletju. Odkriti so bili leta 1807 v muenchenski državni knjižnici ob pregledovanju kodeksa iz Freisinga blizu Muenchna, kjer je bila nekoč škofija.

V času zapisa dveh spomenikov (pridige o grehu in pokori, spovednega obrazca) je deloval v Freisingu škof Abraham (od leta 957), ki si je med drugim pridobil tudi obsežen zemljiški kompleks v Kranjski krajini okrog Škofje Loke. Zato so ga nekateri raziskovalci (npr. Jernej Kopitar in Rajko Nahtigal) tesneje povezovali z nastankom Brižinskih spomenikov in mu brez trdnih dokazov pripisovali celo avtorstvo enega besedila in domnevali, da je bil slovenskega rodu. Škof Abraham je umrl pred 1000 leti, 26. maja 994.
Brižinski spomeniki so dokaz tisočletne slovenske navzočnosti v Evropi. Hranijo se v Bavarski knjžnici v Muenchnu.

V spomin na tisočo obletnico smrti škof Abrahama, povezanega z Brižinskimi spomeniki, izdaja Republika Slovenija tri priložnostne kovance. Na njih je, posnemajoč izvirno pisavo, odtisnjeno besedilo "Glagolite ponaz", s katerim se začenja I. Brižinski spomenik:

• zlatnik z nominalno vrednostjo 5000 tolarjev, s težo 7 gramov in premerom 24 milimetrov, čistine 900/1000, v količini 1000 kovancev,
• srebrnik z nominalno vrednostjo 500 tolarjev, s težo 15 gramov in premerom 32 milimetrov, čistine 925/1000, v količini 3000 kovancev ter
• tečajni kovanec z nominalno vrednostjo 5 tolarjev, s težo 6,4 grama in premerom 26 milimetrov, izdelan iz zlitine CuZnNi, v količini 200.000 kovancev.

Avtorja idejnega osnutka za zlatnik, srebrnik in tečajni kovanec:	Gorazd in Matjaž Učakar, Ljubljana
Izdelava in kovanje: zlatnik srebrnik in tečajni kovanec	Zlatarna Celje, Celje Mincovna Kremnica š. p., Kremnica/Slovaška