Evropsko leto invalidov (2003)

Invalidi so zelo raznolika skupina ljudi in so upravičeni do istih človekovih pravic kot vsi drugi državljani. Soočajo se z diskriminacijo, ki včasih temelji na predsodkih o njih, še pogosteje pa jo povzroča dejstvo, da so pozabljeni ali spregledani. To pa ima za posledico ustvarjanje in povečevanje ovir v okolju in v odnosih, ki invalidom preprečujejo sodelovanje v družbi.

Pred desetimi leti je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Standardna pravila za izenačevanje možnosti invalidov. Ta v veliki meri temeljijo na zamislih, ki so jih razvili invalidi in njihove organizacije ter dajejo večji poudarek človekovim pravicam. Invalidi morajo imeti enake možnosti in dostop do vseh družbenih koristi, kar pomeni možnost celostne vključitve v izobraževanje, dostop do novih tehnologij, zdravstvenih in socialnih programov, do športnih in prostočasnih dejavnosti ter do storitev in izdelkov.

V zadnjih desetletjih je Evropska skupnost naredila velik korak od zaščitniškega odnosa do invalidov k prizadevanju za to, da bi invalidom omogočili samostojno življenje in prevzemanje odgovornosti za svoje odločitve. Svet Evropske skupnosti je 3. decembra 2001, na mednarodni dan invalidov, razglasil leto 2003 za "evropsko leto invalidov". V Madridski deklaraciji, sprejeti marca 2002, je predstavljena vizija za delovanje v letu 2003 v Evropski skupnosti in pridruženih članicah, in sicer na nacionalnih, regionalnih in lokalnih ravneh. Temeljno načelo deklaracije je združitev dveh pristopov: "nediskriminacija + pozitivni ukrepi = socialna vključenost". Z ustvarjanjem družbe brez ovir in predsodkov za vse ter s spoštovanjem različnosti se bo oblikoval svet, ki bo ustrezal vsem: "Kar se stori v imenu invalidnosti danes, bo jutri pomembno za vse."

Vlada Republike Slovenije je sklep o razglasitvi leta 2003 za leto invalidov v Republiki Sloveniji sprejela. Z izdajo priložnostnih kovancev se je Slovenija pridružila skupini držav, ki so se odločile, da bodo s še večjim poudarkom seznanjale javnost o odnosih do invalidov ter razširjale znanje o njihovih pravicah, potrebah in zmožnostih. Preprosto oblikovani priložnostni kovanci nakazujejo težavo invalidnosti, ki jo je ob upoštevanju temeljnih človekovih pravic možno preseči.

Na sprednji strani kovanca je klicaj, ki opozarja na diskriminacijo invalidov in vzpodbuja k odgovornosti za enakopraven pristop zdravih ljudi do vseh skupin invalidov. Motiv klicaja se nadaljuje tudi na hrbtni strani kovanca, kjer kot podaljšek stiliziranega vozička predstavlja zgornji del invalidovega telesa.

Upodobitev invalidskega vozička kot prve predstave, ki spomni na invalidnost, napeljuje k razmišljanju o fizično prizadetih ljudeh in posledično k vzpostavitvi take socialne politike, ki raznolikost invalidov upošteva v čim večji meri. Krog, ki kot zemeljska obla objema osrednji motiv, pa opozarja na mednarodno razsežnost invalidnosti.

Zlatnik:

  • nominalna vrednost: 25.000 SIT,
  • čistina: Au 900/1000,
  • teža: 7 gramov,
  • premer: 24 milimetrov,
  • izdano: 300 kovancev.

Srebrnik:

  • nominalna vrednost: 2.500 SIT,
  • čistina: Ag 925/1000,
  • teža: 15 gramov,
  • premer: 32 milimetrov,
  • izdano: 1.500 kovancev.

Priložnostni tečajni kovanec:

  • nominalna vrednost: 500 SIT,
  • zlitina: jedro 75 Cu 25 Ni / obod 78 Cu 20 Zn 2 Ni,
  • teža: 9 gramov,
  • premer: 28 milimetrov,
  • izdano: 200.000 kovancev.
Avtorica idejnega osnutka:Katarina Čehovin, Kranj
Izdelava in kovanje:Mincovna Kremnica š. p., Kremnica, Slovaška