Zgodovina deviznih tečajev 1945 - 1998

1. Uvod

Namen pričujoče izdaje je, da ponudi čimbolj celovit pregled deviznih tečajev, ki so veljali v Jugoslaviji od leta 1945 do 1991 in v Sloveniji od 8.oktobra 1991 do konca novembra 1993. Tabele smo opremili samo z najbolj nujnimi metodološkimi in vsebinskimi opombami, ki so potrebne za razumevanje posameznih spiskov tečajev, pač zaradi velike administrativne zakompliciranosti tega področja v preteklih letih.

Glavni vir za zgodnja povojna obdobja so bili arhivi tečajnic, okrožnic, sporočil itd. Narodne banke Jugoslavije, ki so na razpolago v Banki Slovenije, za novejše obdobje pa seveda tečajnice Združenja bank Jugoslavije in zatem razni viri Banke Slovenije. Za oporo pri razumevanju in razvrščanju posameznih skupin tečajev smo si pomagali s starimi uradnimi listi ter s knjigo dr.Vladimirja Pertota: Ekonomika valutnih tečajev (Zagreb 1986). Nekatere podatke smo našli v različnih izdajah Mednarodnega denarnega sklada , glede datuma prve objave uradnega tečaja dinarja v letu 1945 pa smo uporabili podatek iz članka dr.Ivana Ribnikarja: Devizni tečaj in politika deviznega tečaja pri nas (Gospodarski vestnik 15.8.1986).

Snov je razdeljena na dva glavna dela, pri čemer navajamo v prvem delu izvirne podatke tečajnic in drugih virov po posameznih glavnih skupinah tečajev, vključno s tržnimi tečaji zadnjega obdobja v Sloveniji, v drugem delu pa so na podlagi teh podatkov sestavljene tabele povprečnih mesečnih in letnih tečajev.

Skrajšana imena tujih valut pišemo v vseh tabelah z mednarodnimi oznakami, ki jih običajno uporabljamo danes v Sloveniji (izjema je ECU) in v zaporedju s tečajnic Banke Slovenije med letoma 1992 do 1994:

ATS - avstrijski šiling
FRF - francoski frank
DEM - nemška marka
ITL - italijanska lira
CHF - švicarski frank
GBP - angleški funt
USD - ameriški dolar
YUD - jugoslovanski dinar
HRD - hrvaški dinar
MAD - makedonski denar (začasna oznaka)

V vseh tabelah navajamo tečaje kot devizne tečaje, tj. kot vrednosti posameznih tujih valut, izražene v dinarjih ali tolarjih, za 100 enot tuje valute, razen za GBP, USD in ECU (1 enota). Iz tečajnic Narodne banke Jugoslavije in Banke Slovenije navajamo srednje tečaje in sicer tečaje za devize, ne za efektivo. V tabelah tržnih tečajev, v katerih so samo podatki za DEM, pišemo vrednosti za 1 DEM.

V tabelah s tečaji NBJ in BS v prvem delu navajamo datume začetka veljavnosti posameznih tečajnic in ne datume izdelave tečajnic (praviloma predhodnega dne). Tudi za obdobje, v katerem so stopili tečaji, ali vsaj srednji tečaji v veljavo že ob 14.00 uri na dan izdelave tečajnice, pišemo začetek veljavnosti šele naslednjega dne. Število decimalnih mest je takšno, kot je bilo v posameznih obdobjih v rabi v tečajnicah NBJ in BS.

Pri primerjavah znotraj daljših časovnih obdobij je treba upoštevati spremembe decimalnih mest, ki nastanejo zaradi denominacije dinarja 1.1.1966 (za 100 tj. za 2 decimalni mesti) in 1.1.1990 (za 10.000 tj. za 4 mesta). V obravnavanem obdobju so doživeli denominacijo tudi FRF (1.1.1960 za 100), YUD dvakrat (1.7.1992 za 10 in 1.10.1993 za 1.000.000) in MAD (7.5.1993 za 100). V tabelah pišemo tečaje vedno v tekoče veljavnih vrednostih valut.

Vsebino te publikacije dopolnjuje s tekočimi podatki o tečajih mesečni Bilten Banke Slovenije (v slovenščini in angleščini).

Opomba:

Vsebina te publikacije je statistične narave. Opozarjamo, da devizni tečaji niso primeren indikator za revaloriziranje dinarskih/tolarskih vrednosti na domačem trgu, ker odražajo poleg gibanja domače inflacije še vrsto drugih vplivov. Zato dejstvo njihove objave v publikaciji Banke Slovenije ne more predstavljati nikakršne osnove za takšno tolmačenje oziroma pravno uporabo.

2. Tečaji zamenjave okupacijskega denarja za dinarje v letu 1945

Zamenjava bankovcev je potekala na podlagi zakona o odvzemu iz obtoka in zamenjavi okupatorskih bankovcev z dne 5.4.1945.
Dne 19.4.1945 je bil objavljen zakon o tečajih za odvzem okupacijskih bankovcev iz obtoka in o poravnavanju obveznosti, na podlagi katerega je bila v dneh 20.-30.4.1945 izpeljana zamenjava na tedaj že osvobojenih območjih Jugoslavije. Dne 26.6.1945 je bil objavljen zakon o tečajih za odvzem okupacijskih bankovcev iz obtoka in o poravnavanju obveznosti na denarnih področjih italijanske lire, nemške marke in penga (Slovenija), ter podoben zakon za Hrvaško. Zamenjava je tu potekala med 30.6. in 9.7.1945.

Zamenjavo je vodila Vrhovna komisija, ki jo je imenoval finančni minister. Njej je bilo podrejenih 13 glavnih komisij po posameznih območjih, v katerih so bile posamezne okupacijske valute zakonito plačilno sredstvo, pri čemer se je vršila zamenjava bankovcev posamezne valute praviloma le na območju, kjer je bila zakonito plačilno sredstvo. V Sloveniji so delovale 3 glavne komisije: za območje lire v Ljubljani , za območje marke v Mariboru in za območje penga v Murski Soboti.

Zamenjalni tečaji za valute, ki so veljale na območju Slovenije, so bili naslednji:

za italijanske lire, lirske bone Denarnega zavoda Slovenije in t.im. Rupnikove lirske bone: 100 lir = 30 dinarjev,
za nemške marke (Reichsbanke in Rentenbanke): 100 mark = 60 dinarjev,
za madžarske penge: 100 pengov = 100 dinarjev.

Neposredna zamenjava je bila mogoča le do zneska 5.000 Din, za zneske nad to vrednostjo pa so bila izdana potrdila, ki so bila izplačana v roku največ 3 mesecev, vendar z odbitki po progresivnih stopnjah. Stopnje so znašale med 5% in 70% in so bile različne za proizvodna podjetja, ostala podjetja in za fizične osebe (najvišje stopnje), medtem ko so imeli kmetovalci, zadruge ipd. ugodnosti. Glede na to, da je lahko menjala denar le ena oseba v družini, samo enkrat in na enem zamenjalnem mestu so bili efektivni realizirani tečaji za zneske, večje od 5.000 Din, v resnici slabši ali tudi bistveno slabši od deklariranih.

Viri:

Zdenko Čepič: Prispevek k proučevanju valutne reforme leta 1945, v: Zgodovina denarništva in bančništva na Slovenskem, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, 1987
Uradni listi DFJ št. 20/45 in 44/45

3. Paritetni tečaj

V okviru brettonwoodske ureditve po drugi svetovni vojni so države članice Mednarodnega denarnega sklada določale "paritetne" vrednosti svojih valut v odnosu do zlata (par values). Politike držav naj bi bile usmerjene v ohranjanje stalnih tečajev, spremembe pa so bile dovoljene le v dogovoru z MDS. Glede na to, da so ZDA zagotavljale zamenljivost dolarja za zlato po stalnem razmerju (1 unča čistega zlata = 35 USD), so se zlata podlaga in paritete posameznih valut izražali tudi kot njihovi paritetni tečaji do ameriškega dolarja.

Jugoslavija je sporočila izhodiščno paritetno vrednost dinarja po pravilih Mednarodnega denarnega sklada dne 24.5.1949. V obdobju trajanja brettonwoodske ureditve je bil tečaj dinarja štirikrat spremenjen (trikrat z devalvacijo, enkrat zaradi denominacije). Dne 15.8.1971 so ZDA ukinile zamenljivost dolarja za zlato, kar je pomenilo dejanski zlom dotedanjega sistema. Posamične države so se na to odzvale različno.

Vzporedno s poskusi nadomeščanja zlate-dolarske veljave s sistemom stalnih navzkrižnih "centralnih" tečajev (smithsonianski sporazum 18.12.1971) ter v letu 1974 z uvedbo SDR kot standardne mednarodne košarice valut, v odnosu do katere naj bi države članice MDS določale uradne vrednosti svojih valut, so mnoge države že pred letom 1971 prešle v režim drsenja vrednosti svojih valut.Jugoslavija je še dve leti ohranjala stalno uradno razmerje dinarja do zlata in dolarja. Tako je po devalvaciji dolarja 17.12.1971 (na 38 USD za unčo) poleg odgovarjajoče spremembe tečaja dinarja do zlata še dodatno devalvirala v odnosu do dolarja, po drugi devalvaciji dolarja 12.2.1973 (na 42,22 USD za unčo) pa je le ustrezno prilagodila tečaj do zlata. Končno je dne 13.7.1973 sporočila Mednarodnemu denarnemu skladu prehod v režim drsečega tečaja.

Paritetni tečaj dinarja 1949-1973

Datum veljavnosti	Din za 1 USD	Tečaj 1 Din v gramih čistega zlata*
24.05.1949	50,00	0,0177734
01.01.1952	300,00	0,00296224
26.07.1965	1250,00	0,000710937
01.01.1966	12,50	0,0710937
24.01.1971	15,00	0,0592447
22.12.1971	17,00	0,0481478
15.02.1973	17,00	0,0433333
13.07.1973	drsenje

4. Uradni tečaji Narodne banke Jugoslavije 1945-1973

Narodna banka je objavila uradni tečaj dinarja do ameriškega dolarja dne 12.4.1945 in sicer nespremenjeni predvojni tečaj 1 USD = 50 Din (prvotno objavljeni tečaj je bil 50,06 ter je bil zaokrožen na 50,00 šele ob koncu leta 1945). Isti tečaj je bil 24.5.1949 potrjen še po pravilih Mednarodnega denarnega sklada.

Tečajne liste uradnih tečajev je začela Narodna banka objavljati šele 14.11.1946. Do tega dne je uradne tečaje drugih valut sporočala z okrožnicami in internimi nalogi, s katerimi v Ljubljani v glavnem ne razpolagamo in zato popolnega kronološkega pregleda ni mogoče sestaviti. Pri tem je treba upoštevati, da so bile razmere na denarnem področju v mnogih evropskih državah v prvem povojnem obdobju še sorazmerno neurejene in nestabilne, ter da je novi sistem mednarodnih pravil za devizne tečaje začel delovati v okviru MDS šele decembra 1946.

Dne 1.1.1966 je bila izvršena denominacija dinarja za 100. V tabeli 2.1 navajamo dinarske vrednosti, ki so veljale v posameznih obdobjih. Dne 1.1.1960 je denominiral francoski frank za 100.

Tabela: Uradni tečaji Narodne banke FLRJ in (po 1963) Narodne banke Jugoslavije za 7 tujih valut; navedene so samo tečajnice, ki vsebujejo spremembe tečajev; Din za 1 oziroma 100 enot tuje valute

5. Obračunski tečaji 1954-1965

V največjem delu obdobja stalnih tečajev uradni tečaj ni predstavljal dejanskega transakcijskega tečaja. V prvih letih po vojni so se opravljale obvezne prodaje in nakupi deviz med zunanjetrgovinskimi podjetji in Narodno banko po uradnem tečaju, vendar so podjetja na podlagi predložene izvozne in uvozne dokumentacije plačevala in prejemala še razliko do dejanskih stroškov izvoznega in uvoznega posla od posebnega Zunanjetrgovinskega sklada. V letih 1951-1952 je plačevanje razlik na podlagi dokumentacije postopoma nadomestil sistem "faktorjev", določenih za posamezne skupine proizvodov, na podlagi katerih je sklad standardiziral odstopanja od uradnega tečaja. Sredi leta 1952 je bil sklad ukinjen, njegovo poslovanje pa je bilo prenešeno na "Račun tečajnih razlik" pri Narodni banki. Faktorji so se preimenovali v "koeficiente", ki so znašali med 0,50 in 4 glede na uradni tečaj.

Narodna banka je po 1.1.1952 ohranjala nespremenjen uradni tečaj do dolarja (1 USD = 300 Din) vse do leta 1965, pri čemer je že skoraj od vsega začetka večina koeficientov presegala 2, kar predstavlja dvakratno vrednost uradnega tečaja. Namesto uradne devalvacije je uspela Jugoslavija leta 1954 prijaviti pri Mednarodnem denarnem skladu poseben vzporeden "obračunski" tečaj, ki je več kot dvakratno presegal uradnega. Poleg te razlike je vključeval sistem še "disparitete" posameznih valut v odnosu do dolarja, to se pravi v odnosu do uradnih navzkrižnih tečajev. Panožni koeficienti so bili ohranjeni. Ekonomisti MDS so ocenili, da je imela Jugoslavija sredi petdesetih let med vsemi državami članicami najbolj razvejan sistem multiplih tečajev, z več kot sto dejanskimi tečaji.

Dne 1.1.1961 je Narodna banka povišala obračunski tečaj na vrednost 2,5 v odnosu do takrat uradnega in hkrati odpravila disparitete. Odpravljeni so bili tudi koeficienti, še nekaj časa pa so se ohranili 4 osnovni "diferencialni" tečaji. Sistem je bil končno odpravljen 26.7.1965, ko je ob devalvaciji uradnega tečaja na 1.250 Din za USD, le-ta postal tudi "enotni" tečaj tj. spet edini tečaj.

Narodna banka je v tem obdobju poleg uradnih tečajnic objavljala tudi liste obračunskih tečajev (ne pa panožne faktorje in koeficiente!), ki jih navajamo v tabeli 2.2; ti tečaji so veljali za večino transakcij s tujino. Za določene vrste poslov manjšega pomena so veljali še drugačni, posebej predpisani tečaji. Tako je Narodna banka od leta 1956 do ukinitve sistema obračunskih tečajev 26.7.1965 objavljala tudi liste t.im. "turističnih" tečajev za devize, ki jih je odkupovala od turističnih podjetij, iz konverzije izseljenskih nakazil, daril iz tujine ipd. ter od prodaje dinarjev tujcem. Faktor preseganja uradnega tečaja - enoten za vse valute - je bil za turistični tečaj v posameznih podobdobjih naslednji:

od 01.01.1956: uradni tečaj * 1,33 (1 USD = 400 Din)
od 15.02.1961: uradni tečaj * 2 (1 USD = 600 Din)
od 01.01.1962: uradni tečaj * 2,5 (1 USD = 750 Din)
od 01.07.1965: uradni tečaj * 3,33 (1 USD = 1.000 Din).

Obračunski tečaji Narodne banke FLRJ za 7 tujih valut; navedene so samo tečajnice, ki vsebujejo spremembe obravnavanih tečajev; Din za 1 oziroma 100 enot tuje valute

Datum veljavnosti	ATS (100)	FRF (100)	DEM (100)	ITL (100)	CHF (100)	GBP (1)	USD (1)
19.03.1954	621^*	178	15677	97	-	1825	672
01.12.1954	588^*	172	14824	93	14453	1752	632
20.05.1957	613^*	175	14897	98
12.08.1957		146		100
15.11.1957	626^*
10.01.1958		149
29.12.1958		127
12.01.1959			15048	101		1770
12.05.1959			15047,6	101,12		1769,6
25.09.1959	632^*
01.01.1960		12673
01.01.1961	2884,61	15191,22	18750	120	17151,4	2100	750

^* Uporablja se obračunski dolar (z dispariteto).

6. Tečaji Združenja bank Jugoslavije 1973-1991

Z dnem 9.5.1973 so se začeli devizni tečaji oblikovati na t.im. medbančnih sestankih deviznega trga Združenja bank Jugoslavije, s sodelovanjem tj. interveniranjem Narodne banke Jugoslavije. Sprememba ni bila vsebinske narave ter je vse do konca delovanja te institucije v Jugoslaviji tečaj še naprej določala neposredno Narodna banka, v skladu s politiko Zveznega izvršnega sveta.

V tabeli navajamo tečaje Združenja bank Jugoslavije za 7 tujih valut ter za ECU, ki je bil prvič uvrščen v tečajnico dne 9.7.1985, in sicer zaporedoma vse tečajnice od začetka novega sistema do zadnje tečajnice, ki je veljala v Sloveniji do vključno dne 7.10.1991.

Za nekatere dni, v katerih je Zvezni izvršni svet objavil večja enkratna razvrednotenja dinarja, sta bili objavljeni dve tečajnici.

Prva je bila izdelana v običajnem postopku predhodnega dne, druga, z "devalvacijo", pa je bila sporočena naknadno. V vseh takih primerih niso srednji tečaji iz prve tečajnice nikoli stopili v veljavo (pač pa nakupni in prodajni tečaji in sicer od 14.00 in 24.00 predhodnega dne, kar pa v naših tabelah ni upoštevano). V tabeli navajamo za te dni obe objavljeni tečajnici in sicer za naslednje datume:

07.06.1980: št. 66 ni veljala, veljala je tečajnica brez številke (v časovni vrsti je označena s številko 166)
22.10.1982: št. 207 ni veljala, veljala je št. 208
17.11.1987: št. 223 ni veljala, veljala je št. 224
28.05.1988: št. 103 ni veljala, veljala je št. 104

Dne 1.1.1990 je bila izvršena denominacija dinarja za 10.000. V tabeli in časovni vrsti navajamo dinarske vrednosti, ki so veljale v posameznih obdobjih.

Izvleček iz tabele - tečaji valut s pomembnimi datumi

Glejte še druge centralne banke nekdanje SFR Jugoslavije na svetovnem spletu:

7. Tržni tečaji 1990 do 1991

Vse do leta 1965 uradni tečaji niso bili dejanski transakcijski tečaji, zaradi obstoja vzporednega obračunskega tečaja in dopolnjevanja s koeficienti. Po tem letu ter do leta 1990 pa so predstavljali uradni tečaji (oziroma tečaji Združenja bank Jugoslavije) tudi dejanske tečaje, po katerih so se plačevale transakcije s tujino. Z napredovanjem liberalizacije v osemdesetih letih so si podjetja vse bolj razširjala tudi prostor "sivega" medsebojnega trgovanja z devizami, vendar razen v posameznih kratkotrajnih obdobjih devizne nelikvidnosti Narodne banke Jugoslavije cena na tem trgu ni pomembneje odstopala od uradne.

V zadnjih mesecih leta 1990 je NBJ spet močno priprla devizno okence, pri nespremenjenem tečaju dinarja do nemške marke. Tokrat je vzporedni medpodjetniški devizni trg prevzel bistveno večjo vlogo. 29.3.1991 je bil v Sloveniji ta trg še legaliziran z začetkom trgovanja z "evidenčnimi deviznimi pravicami" (EDP) na Ljubljanski borzi.

V tabeli prikazujemo ocene tržnih transakcijskih tečajev, ki so veljali v Sloveniji v obdobju med oktobrom 1990 in oktobrom 1991, in sicer mesečna povprečja, ter za DEM. Za prve mesece obdobja upoštevamo, da se je del nakupov deviz nekaj časa še odvijal po uradnem tečaju od Narodne banke Jugoslavije. V zvezi s cenami EDP, ki jih je po marcu 1991 objavljala Ljubljanska borza je treba upoštevati, da zaradi naraščajočih zamud v plačevanju v tujino le-te niso odražale le tržnega vrednotenja deviznega tečaja, temveč so vsebovale tudi elemente kredita in rizika. Boljšo informacijo so nudili t.im. "promptni EDP", po katerih pa se je opravljal bistveno manjši obseg transakcij.

Poleg ocene tečajev na medpodjetniškem trgu navajamo tudi oceno tečajev na trgu bankovcev (prebivalstvo). Na tem trgu je bilo pred tem običajno preseganje uradnega tečaja 10 - 15%, v letu 1990, do oktobra, pa so banke prodajale tujo valuto prebivalstvu po uradnem tečaju (1 DEM = 7 Din).

Ocena tržnih tečajev v Sloveniji, oktober 1990 - oktober 1991; mesečna povprečja; Din oziroma SIT za 1 DEM - Grafikon tržnih tečajev

Obdobje	Medpodjetniški trg		Trg bankovcev		Uradni tečaj za DEM
Obdobje	Tečaj za DEM	Preseganje uradnega tečaja	Tečaj za DEM	Preseganje uradnega teeaja	Uradni tečaj za DEM
1990:
oktober	7,150	2%	7,150	2%	7,000
november	7,710	10%	7,710	10%	7,000
december	8,730	25%	8,730	25%	7,000
1991:
januar	10,440	16%	11,270	25%	9,000
februar	11,280	25%	12,180	35%	9,000
marec	11,810	31%	12,760	42%	9,000
april	13,500	30%	14,190	37%	10,391
maj	16,260	25%	16,590	28%	13,000
junij	16,840	30%	18,890	45%	13,000
julij	20,070	54%	21,310	64%	13,000
avgust	21,710	67%	23,160	78%	13,000
september	27,230	109%	27,800	114%	13,000
oktober	37,900	36%	38,500	39%	27,778

Tudi po tečajih Banke Slovenije za tolar po 8.10.1991 se devizne transakcije ne opravljajo. Na podlagi nove slovenske zakonodaje je trgovanje z devizami v osnovi prosto (upoštevajoč pri tem še delno restriktiven režim za kreditno poslovanje s tujino), večina kupoprodaj pa se opravi zaradi zadovoljivih tečajev bank posredno med njimi in podjetji. Institucionaliziranega deviznega trga ni, banke in podjetja pa so dolžni vse transakcije sporočiti Banki Slovenije. Iz teh podatkov izračunava BS "tečaje Banke Slovenije" kot tehtana povprečja dnevnih tržnih tečajev drsečih preteklih 60-dnevnih obdobij.

Institucionaliziranega deviznega trga ni, banke in podjetja pa so dolžni vse transakcije sporočiti Banki Slovenije. Iz teh podatkov izračunava BS "tečaje Banke Slovenije" kot tehtana povprečja dnevnih tržnih tečajev drsečih preteklih 60-dnevnih obdobij.

8. Tečaji Banke Slovenije 1991 do 1998

Prva tečajnica Banke Slovenije je bila sestavljena in vnešena v računalnik točno opolnoči dne 7.10.1991 in je začela veljati naslednji dan, ko je stekla zamenjava dinarjev za tolarje, v razmerju 1:1.

V tabeli navajamo tečaje Banke Slovenije za tradicionalnih 7 tujih valut, za ECU, ter za jugoslovanski dinar (denominacija za 10 dne 1.7.1992, ter za 1.000.000 dne 1.10.1993!)), hrvaški dinar in makedonski denar (denominacija za 100 dne 7.5.1993!) v obdobjih, ko so bile te tri valute uvrščene v tečajnico.

Tabela srednjih tečajev nekaterih valut v SIT

9. Povprečni mesečni tečaji Narodne banke Jugoslavije in Banke Slovenije 1945 do 1998

Mesečna povprečja so izračunana iz srednjih tečajev in sicer v dinarjih (do 7.10.1991) oziroma tolarjih (po 8.10.1991) za 100 enot tuje valute, razen za GBP, USD in ECU (1 enota). Prikazujemo samo izvleček zanimivejših podatkov.

Časovna vrsta mesečnih povprečij srednjih tečajev

Tabela nekaterih mesečnih povprečij srednjih tečajev

10. Povprečni letni tečaji Narodne banke Jugoslavije in Banke Slovenije 1945 do 1998

Letna povprečja so izračunana kot navadne aritmetične sredine dvanajstih mesečnih povprečij. Veljajo za srednje tečaje in so izražena v dinarjih (do 7.10.1991) oziroma tolarjih (po 8.10.1991) za 100 enot tuje valute, razen za GBP, USD in ECU (1 enota).

Ob denominacijah dinarja in drugih valut je letno povprečje izkazano v vrednostih po spremembi. Način izračuna je opisan v poglavju 12. Viri in metode.

Časovna vrsta letnih povprečij srednjih tečajev valut

Tabela letnih povprečij srednjih vrednosti nekaterih valut

11. Inflacija od 1986 do 1998

Od januarja 1988 do decembra 1997 je računana kot rast na drobno, od januarja 1998 naprej pa kot rast cen življenskih potrebščin.

Vir: Statistični urad R Slovenije.

12. Viri in metode

12.04.1945 - 08.05.1973: Uradni tečaji Narodne banke Jugoslavije

Mesečna povprečja so izračunana kot navadna koledarska povprečja dnevnih tečajev.

09.05.1973 - 07.10.1991: Tečaji Združenja bank Jugoslavije

Mesečna povprečja so izračunana na način, ki ga je proti koncu obravnavanega obdobja uporabljala NBJ: upoštevani so dnevi izdelave (ne začetka veljavnosti) tečajnic, in sicer 5 dni v tednu (brez sobot in nedelj), vključno z dnevi praznikov.

08.10.1991 - 31.10.1993: Tečaji Banke Slovenije

Mesečna povprečja so izračunana z upoštevanjem dnevov veljavnosti tečajnic, in sicer 6 dni v tednu (brez nedelj) in brez upoštevanja prazničnih dni.

Tečaji za YUD in MAD za obdobja, v katerih ti dve valuti nista bili uvrščeni v tečajnice Banke Slovenije, so povzeti iz mesečnih preglednic Tečaji valut, ki niso uvrščeni v tečajno listo Banke Slovenije, ki jih je pripravila Banka Slovenije, v okrožnicah pa posredovala SDK Slovenije.

V obravnavanem obdobju je bil dinar dvakrat denominiran:

1.1.1966 za 100 (2 decimalni mesti) in
1.1.1990 za 10.000 (4 mesta);

Poleg tega so doživeli denominacijo še:

FRF - 1.1.1960 za 100,
YUD - 1.7.1992 za 10 in 1.10.1993 za 1.000.000, ter
MAD - 7.5.1993 za 100.

V tabeli pišemo tečaje v tekoče veljavnih vrednostih; če se je zgodila sprememba sredi meseca, je mesečno povprečje izkazano v novi vrednosti.

Mesečna povprečja so izračunana iz srednjih tečajev in sicer v dinarjih (do 7.10.1991) oziroma tolarjih (po 8.10.1991) za 100 enot tuje valute, razen za GBP, USD in ECU (1 enota).