Numizmatika
- 150. obletnica rojstva Josipa Plemlja (2023)
- 35. obletnica programa Erasmus (2022)
- 150. obletnica rojstva arhitekta Jožeta Plečnika (2022)
- 500. obletnica rojstva Adama Bohoriča (2020)
- 100. obletnica ustanovitve Univerze v Ljubljani (2019)
- 200. obletnica ustanovitve Deželnega muzeja za Kranjsko, prvega muzeja na Slovenskem (2021)
- Svetovni dan čebel (2018)
- 10. obletnica uvedbe eura v Sloveniji (2017)
- 25. obletnica osamosvojitve Republike Slovenije (2016)
- 30. obletnica zastave Evropske unije (2015)
- Emona – Ljubljana (2015)
- 600. obletnica kronanja Barbare Celjske (2014)
- 800. obletnica obiskovanja Postojnske jame (2013)
- 10. obletnica evrogotovine (2012)
- 100-letnica rojstva narodnega heroja Franca Rozmana - Staneta (2011)
- 200. obletnica ustanovitve Botaničnega vrta v Ljubljani (2010)
- 10. obletnica Ekonomske in monetarne unije (2009)
- 500-letnica rojstva Primoža Trubarja (2008)
- 50. obletnica podpisa Rimske pogodbe (2007)
150. obletnica rojstva Josipa Plemlja (2023)
Dr. Josip Plemelj se je rodil 11. decembra 1873 na Bledu. Na Dunaju je študiral matematiko, fiziko in astronomijo ter leta 1898 doktoriral iz matematike. Od leta 1908 je bil redni profesor matematike na univerzi v Černovicah v Ukrajini, med letoma 1912 in 1913 pa celo dekan tamkajšnje filozofske fakultete. Čeprav se mu je obetala bleščeča mednarodna znanstvena kariera, se je vrnil v domovino in pomagal ustanoviti prvo slovensko univerzo. Leta 1919 je bil izvoljen za prvega rektorja Univerze v Ljubljani ter med letoma 1919 in 1957 poučeval matematiko kot redni profesor na filozofski, pozneje na naravoslovni fakulteti. Od ustanovitve SAZU leta 1938 je bil njen redni član, bil pa je tudi dopisni član jugoslovanske (Zagreb), srbske in bavarske akademije znanosti.
Plemelj se je posvečal predvsem diferencialnim enačbam v kompleksni domeni, Riemann-Hilbertovemu problemu, Fredholmovi teoriji integralnih enačb in njeni uporabi v teoriji potenciala ter sorodnim temam. Njegovo najizvirnejše in najpomembnejše delo je nedvomno elementarna rešitev Riemann-Hilbertovega problema, s katerim so se matematiki ukvarjali kar 50 let, vendar niso našli rešitve, ki bi bila dovolj splošna. Rešitev je Plemelj objavil leta 1908, pri tem pa razvil slovito formulo o skoku Cauchyjevega integrala funkcije na krivulji, ki se v literaturi imenuje »Plemljeva formula o skoku« in je najbolj znan ter najpogosteje citiran rezultat katerega koli slovenskega matematika doslej. Rešitev sicer temelji na treh formulah, ki še danes nosijo njegovo ime (Plemljeve formule, včasih tudi Šokotski-Plemljeve formule).
Leta 1949 je postal prvi častni član Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije ter mu po smrti zapustil svojo vilo na Bledu. Leta 1954 je prejel Prešernovo nagrado in 1963 častni doktorat Univerze v Ljubljani. Umrl je 22. maja 1967 v Ljubljani.
Republika Slovenija ob 150. obletnici rojstva Josipa Plemlja izdaja spominski kovanec. Likovna rešitev kovanca prikazuje dele enačbe, ki jo je Josip Plemelj rešil prvi na svetu. Števila in simboli se vrtijo v krožnicah, ki ponazarjajo vrtenje planetov, gibanje v vesolju, hkrati pa sestavljanje posameznih nerešljivih elementov v celoto. Tako sta na kovancu ponazorjeni obe področji dela in raziskovanja Josipa Plemlja, tj. matematika in astronomija.
Predlagatelji dogodka: Jože Nemec, PAZU, SAZU, Občina Bled, Univerza v Ljubljani, Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Marjan Godnjov
Avtorica likovne rešitve: Jasna Čuk Kolavčič, Šempeter pri Gorici
Kovanje: Istituto Poligrafico e Zecca dello Stato, Italija
| Spominski kovanec | Spominski kovanec - proof |
| Nominalna vrednost: 2 EUR Izdelano: 990.250 kovancev |
Nominalna vrednost: 2 EUR Izdelano: 3.000 kovancev |
| V prodaji in obtoku od 19. 12. 2023 | Predvidoma prodaji in obtoku v prvem četrtletju 2024 |
Prodajne cene in razpoložljivost posameznih numizmatičnih izdelkov so razvidne na tej povezavi.