250-letnica rojstva Jurija Vege (2004)

Jurij Vega se je rodil 23. marca 1754 revnim kmečkim staršem v Zagorici v bližini Ljubljane. Srednjo šolo je obiskoval pri jezuitih v Ljubljani in dokončal licej z zaključnim izpitom iz fizike, matematike, logike ter metafizike. Zaposlil se je kot inženir za rečno plovbo in se ukvarjal z regulacijo Ljubljanice, Mure, Drave in Save. Kot ambiciozen mladenič je leta 1780 stopil v vojaško službo na Dunaju in se udeleževal bitk po vsej Evropi.

Z znanjem in osebno hrabrostjo je opravil vrsto izrednih dejanj in prejel najvišje vojaško odlikovanje, kasneje pa še baronski naslov in podpolkovniški čin. Njegovo truplo so septembra 1802 našli v Donavi in nikoli ni bilo pojasnjeno, ali je šlo za samomor, nesrečo ali umor.

Kot topničarski častnik, specialist za najtežje možnarje, je v mirnih časih na posebnem oddelku topničarstva poučeval matematiko in tam vpeljal pouk matematične analize. Napisal je tudi matematična in fizikalna učbenika. Pisal je o balonih, geodeziji in meteorologiji, najbolj pa se je izkazal na področju balistike in postal eden od utemeljiteljev tega področja na znanstveni podlagi.

Bil je izumitelj, ki je s pomočjo matematike izpopolnil mehanizem nihajnih ur. V razpravah se je napredno zavzemal za enoten metrsko-kilogramski merski sistem, saj je tedaj vladala na tem področju velika zmeda in šele tri generacije kasneje so ta sistem poenotili. Njegovo najpomembnejše delo pa so Logaritemske tablice. Zaradi njih je bil član več evropskih akademij znanosti. S tablicami so računali v znanosti, vsakdanjem življenju ter šolstvu široma po svetu vse do uvedbe elektronskih računalnikov. Računanje s tablicami je odločilno pripomoglo k matematizaciji naštetih področij, kar je omogočalo hitrejši potek znanstvene in tehnične revolucije.

Republika Slovenija izdaja ob 250-letnici rojstva matematika Jurija Vege tri priložnostne kovance s kombinacijo upodobitve risbe iz Vegove strokovne razprave o obliki vrteče se Zemlje (osni presek vrteče se krogle) in profila Vegove podobe, povzetega iz doprsnega kipa, ki ga je izdelal kipar Ivan Zajc (1903).

Zlatnik:

• nominalna vrednost: 25.000 SIT,
• čistina: Au 900/1000,
• teža: 7 gramov,
• premer: 24 milimetrov,
• izdano: 300 kovancev.

Srebnik:

• nominalna vrednost: 5.000 SIT,
• čistina: Ag 925/1000,
• teža: 15 gramov,
• premer: 32 milimetrov,
• izdano: 1.500 kovancev.

Priložnostni tečajni kovanec:

• nominalna vrednost: 500 SIT,
• zlitina: jedro 75 Cu 25 Ni / obod 78 Cu 20 Zn 2 Ni,
• teža: 9 gramov,
• premer: 28 milimetrov,
• izdano: 200.000 kovancev.

Avtorja idejnega osnutka:	Miljenko in Maja Licul, Ljubljana
Izdelava in kovanje:	Mincovna Kremnica, š. p., Kremnica, Slovaška