Postopno se začenja uporaba določb Uredbe o medbančnih provizijah za kartične plačilne transakcije

19. maja 2015 je bila v Uradnem listu Evropske unije objavljena Uredba (EU) 2015/751 Evropskega parlamenta in Sveta o medbančnih provizijah za kartične plačilne transakcije (v nadaljevanju: Uredba), katere namen je izboljšati delovanje notranjega trga Evropske unije, od česar bi imeli koristi predvsem potrošniki in trgovci.

Osrednji predmet Uredbe so medbančne provizije – provizije, ki se običajno uporabljajo med pridobitelji plačilnih kartic (ponudniki plačilnih storitev, ki so v pogodbenem razmerju s prejemniki plačil z namenom sprejemati in obdelovati kartične plačilne transakcije) in izdajatelji plačilnih kartic (ponudniki plačilnih storitev, ki so v pogodbenem razmerju s plačniki z namenom zagotoviti plačilni instrument, s katerim se odrejajo in obdelujejo kartične plačilne transakcije plačnikov), ki delujejo v posamezni shemi plačilnih kartic. V Uredbi je uvodoma pojasnjeno, da so medbančne provizije uravnalni mehanizem za prenos stroškov, ki nastanejo pri transakciji s plačilno kartico, ki jih pridobitelji zaračunajo trgovcem za vsako kartično plačilno transakcijo, kar pa vpliva tudi na končno ceno blaga oziroma storitev. Glede na pojasnila v uvodnih izjavah Uredbe je do njenega sprejetja med drugim prišlo zaradi tega, ker sta dosedanja velika raznolikost medbančnih provizij in njihova višina negativno vplivali na trgovce in potrošnike, kar je imelo za posledico razdrobljenost notranjega trga in izkrivljanje konkurence.

Ključna vsebina Uredbe so torej pravila glede medbančnih provizij, ki določajo, da bodo medbančne provizije pri plačilnih transakcijah s potrošniškimi debetnimi karticami omejene na 0,20% vrednosti posamezne transakcije, medtem ko bodo medbančne provizije pri plačilnih transakcijah s potrošniškimi kreditnimi karticami omejene na 0,30% vrednosti posamezne transakcije. Poleg zgoraj omenjenih pravil pa Uredba ureja tudi poslovna pravila v povezavi z vsemi kategorijami transakcij s plačilnimi karticami.

Uredba tako določa prepoved vsakršnega ozemeljskega omejevanja v licenčnih pogodbah oziroma pravilih kartičnih shem – dosedanja pravila kartičnih shem npr. pridobiteljem pogosto predpisujejo, da morajo plačevati medbančne provizije tiste države, v kateri je lociran trgovec (čeprav se lahko pridobitelj nahaja v drugi državi, v kateri je lahko veljavna nižja raven medbančne provizije). Namen te določbe je odpraviti dosedanje omejevanje čezmejnega pridobiteljstva. Uredba med drugim določa tudi, da bodo kakršnakoli pravila, ki bi trgovcem preprečevala usmerjanje kupcev v uporabo za trgovce učinkovitejših plačilnih instrumentov, prepovedana, prav tako pa bo Uredba omejila tudi uporabo pravila »spoštovanja vseh kartic« (pravilo, ki zavezuje prejemnike plačil, ki sprejemajo določeno vrsto plačilnih kartic, da sprejemajo tudi druge plačilne kartice, izdane v okviru iste sheme plačilnih kartic) in od ponudnikov plačilnih storitev zahtevala, da bodo morali trgovcem vsaj enkrat mesečno zagotoviti izpiske, v katerih bodo navedena vsa nadomestila, ki jih trgovci mesečno plačujejo v zvezi z uporabo posamezne kategorije kartice in posamezne blagovne znamke.

Cilj zgoraj omenjenih ukrepov je predvsem povečati konkurenco med ponudniki plačilnih storitev, ki nastopajo v vlogi pridobiteljev, s čimer naj bi se v končni fazi znižali tudi stroški za trgovce. Na podlagi ukrepov, ki jih prinaša Uredba, naj bi se namreč znižale provizije, ki jih ponudniki plačilnih storitev, ki nastopajo v vlogi pridobiteljev, zaračunavajo trgovcem, posledično pa naj bi koristi imeli tudi potrošniki, in sicer v obliki nižjih cen blaga in storitev.

Uredba je v veljavo stopila 8. junija 2015, pri tem pa se bodo nekatere določbe začele uporabljati 9. decembra 2015 (omejitev medbančnih provizij, prepoved ozemeljskih omejitev v licenčnih pogodbah ter obveznost zagotavljanja informacij za prejemnike plačil) oziroma 9. junija 2016 (omejitev pravila »spoštovanja vseh kartic« in druga poslovna pravila).