Zavarovanje posojil Evrosistema - Skrbniška vloga Banke Slovenije v CCBM

Iz naslova čezmejne uporabe primernega finančnega premoženja preko CCBM modela izvaja Banka Slovenije skrbniško vlogo za tuje nacionalne centralne banke Evrosistema (tj. Banka Slovenije je v vlogi korespondenčne centralne banke - CCB, medtem ko so tuje nacionalne centralne banke v vlogi domače centralne banke - HCB). Gre za primere, ko nasprotna stranka Evrosistema, ki ni ustanovljena v Republiki Sloveniji, želi uporabiti finančno premoženje, ki se nahaja v Republiki Sloveniji, za zavarovanje terjatev HCB. 

Banka Slovenije izvaja skrbniško vlogo za dolžniške vrednostne papirje, izdane v KDD, ter za bančna posojila, vpisana v register finančnega premoženja pri Banki Slovenije.

 

1. CCB vloga Banke Slovenije za vrednostne papirje, izdane v KDD

Vsaki nacionalni centralni banki Evrosistma se dodeli KDD KID koda, ki služi za identifikacijo pri vpisu zavarovanja za HCB v registru vrednostnih papirjev pri KDD.

Naloge Banke Slovenije, ki izhajajo iz CCB vloge, so:  

  • odpiranje in vodenje računov vrednostnih papirjev v imenu in za račun HCB,
  • prejem donosov iz vrednostnih papirjev, danih v zavarovanje za račun HCB,
  • obveščanje HCB glede ustrezne dostave vrednostnih papirjev v zavarovanje, odvzema iz zavarovanja, davčne obravnave oz. ukrepih izdajateljev,
  • dnevno obveščanje tujih HCB o stanjih vrednostnih papirjev, danih v zavarovanje za račun HCB.

Vpis maksimalne zastavne pravice v korist nacionalne centralne banke Evrosistema ter prenos vrednostnih papirjev na račun nacionalne centralne banke, vodenem v okviru KDD članstva Banke Slovenije, mora biti izveden skladno s pravili in navodili KDD ter dodatnimi operativnimi zahtevami Banke Slovenije:

Pravila in navodila KDD

CCBM Operativne posebnosti pri uporabi slovenskega tržnega premoženja (glej Predpisi Banke Slovenije, Zavarovanje terjatev)

 

2. CCB vloga Banke Slovenije za bančna posojila, vpisana v register pri Banki Slovenije

Naloge Banke Slovenije, ki izhajajo iz CCB vloge, so:  

  • vzpostavitev in ukinitev pravic na bančnem posojilu v korist HCB,
  • vodenje bančnih posojil, vpisanih v registru pri Banki Slovenije,
  • morebitni prejem donosov iz bančnih posojil, danih v zavarovanje za račun HCB ter njihovo posredovanje HCB,
  • obveščanje tujih HCB glede ustrezne dostave bančnega posojila v zavarovanje, odvzema iz zavarovanja oz. davčne obravnave,
  • dnevno obveščanje HCB glede vrednosti bančnih posojil, danih v zavarovanje za račun HCB.

V registru finačnega premoženja se lahko vzpostavi maksimalna zastavna pravice v korist HCB ali odstop terjatve v korist HCB, skladno s sledečimi predpisi Banke Slovenije

  • Uporabniški priročnik za čezmejno uporabo bančnih posojil vpisanih v register finančnega premoženja pri Banki Slovenije
  • Splošni pogoji Banke Slovenije, ko za bančna posojila nastopa kot korespondenčna (CCB) in podporna centralna banka (ACB)
  • Sklep o vzpostavitvi in vodenju registra finančnega premoženja

 

3. ACB vloga Banke Slovenije za bančna posojila

Banka Slovenije nudi podporo tujim nacionalnim centralnim bankam, kadar je sedež ustanovitve upnika, dolžnika ali garanta v Republiki Sloveniji, četudi finančno premoženje ter sedež nasprotne stranke, ki želi uporabiti finančno premoženje, ni v Republiki Sloveniji (tj. Banka Slovenije je v vlogi podporne centralne banke - ACB).

Banka Slovenije izvaja vlogo ACB samo za bančna posojila.

Naloge Banke Slovenije, ki izhajajo iz vloge ACB, so:

  • pomoč HCB pri komuniciranju z upnikom, dolžnikom ali garantom,
  • pomoč pri preverjanju primernosti upnika, dolžnika ali garanta ter
  • pomoč pri urejanju ter posredovanju donosov iz bančnih posojil.

ACB vloga Banke Slovenije se izvaja v skladu z Splošnimi pogoji Banke Slovenije, ko za bančna posojila nastopa kot korespondenčna (CCB) in podporna centralna banka (ACB).