Viceguverner Jožef Bradeško o digitalnem evru

Novinar: Miha Jenko; Objavljeno: Delo, 16. avgust 2021

V Banki Slovenije boste jeseni organizirali individualne sestanke s predstavniki strokovne javnosti o vsebinah, povezanih z morebitno uvedbo digitalnega evra. Kaj pričakujete od teh srečanj?

Na jesenskih srečanjih želimo zbrati odziv širše strokovne javnosti, in sicer na dveh nivojih. Prvi nivo je tehnološki, kjer spodbujamo podjetja, da poiščejo tehnološke rešitve, ki bi lahko bile vgrajene v sam dizajn digitalnega evra. Drugi pa je poslovni nivo, kjer nas zanima, kako bi poslovni svet sprejel potencialni digitalni evro. Menimo, da bomo prek takšnih srečanj lahko bolje uskladili dizajn digitalnega evra s poslovnimi potrebami podjetij in uporabnikov.

Imate kaj informacij, kakšno je v Sloveniji med sogovorniki zanimanje za digitalni evro?

Odziv je dober, v več segmentih sogovornikov. Najprej, opažamo, da je področje kriptosredstev v Sloveniji relativno močno razvito, tudi v primerjavi z drugimi državami. Nadalje smo v kontaktih tako s finteh ponudniki kot s ponudniki plačilnih storitev in plačilnih platform, poslovnimi bankami, Združenjem bank in tudi z Bankartom, kot osrednjo institucijo na tem področju v Sloveniji. Ves čas vodimo korektne in intenzivne pogovore. 

Kaj pa sploh je digitalni evro, nova elektronska oblika evropske valute, kako se loči od »navadnega« evra?

To vprašanje se pogosto pojavlja. Gre za obliko denarja, ki ga bo uporabnik na prvi pogled težko ločil od denarja poslovnih bank, saj bodo podobni tudi vmesniki za uporabo - telefon, pametna ura, zapestnica itd. Pomembna pa je konceptualna razlika, in sicer da gre za terjatev do Evrosistema, do ECB. Kar pomeni, da gre za netvegano terjatev – v nasprotju z denarjem poslovnih bank, kjer gre izdajatelj lahko tudi v stečaj. Vsekakor pa je treba poudariti, da digitalni evro, če bo uveden, ne bo nadomestil klasične gotovine, ampak jo bo dopolnjeval.

Kaj bi digitalni evro pomenil za uporabnike, kakšno novo izkušnjo in dodano vrednost naj bi jim omogočal? Kakšen je smisel uvedbe digitalnega evra?

V tem trenutku ni tako velike dodane vrednosti, ki bi opravičevala tak poseg z javnim denarjem v trge, ki delujejo. Ker na tehnični ravni dizajn digitalnega evra še ni določen, natančnih lastnosti še ne poznamo. Zato težko odgovorimo, kaj bi to pomenilo za uporabnike. Ideja pa je, da bi v primeru uvedbe šlo za neko infrastrukturo, kot je denimo klasična gotovina, ki je dostopna za vse uporabnike pod enakimi pogoji in brez prepletanja s komercialnimi interesi izdajateljev. Tu gre za neko inovacijo, kjer se šele na dolgi rok pokažejo bistveno večji učinki.

Podobno kot to recimo velja za internet, ki sicer obstaja že od konca 60. let prejšnjega stoletja in je bil sprva povezan z vojaško industrijo, nato se je prelil v akademsko sfero, šele v 90. letih pa je počasi prešel v širšo uporabo. Tudi tu najprej brez večjih učinkov, po letu 2000 pa je njegova uporaba eksplodirala. Mislim, da ima digitalni evro tudi nekaj takšnih lastnosti. In da na kratek rok učinki ne bodo veliki, na daljši rok pa so možni.

Podobno lahko primerjamo tudi z nastajanjem bankovcev. Tudi ti so bili najprej bankovci poslovnih bank. V obtoku je bila množica različnih bankovcev, ob tem pa so bili razni posredniki, kjer si menjal te bankovce v bankovce druge banke. S prihodom centralnih bank, kot sta Bank of England in Federal Reserve v ZDA, se je to počasi začelo spreminjati. Zelo počasi so bankovci centralnih bank zaradi večjega povpraševanja izrinili iz obtoka bankovce poslovnih bank. Kasneje se je to zakonodajno uredilo, tako da je šlo za proces, dolg več desetletij. Podoben vzorec morda lahko pričakujem tudi, če bo prišlo do izdaje digitalnega evra.

V kakšni fazi pa je zdaj ta evropski projekt digitalnega evra? Kakšen je načrt njegove uvedbe, kot ga vidi ECB?

Aktivnosti potekajo že približno dve leti. V sredini julija je bil v okviru Evrosistema sprejet sklep o začetku raziskovalne faze projekta, ki naj bi trajala nadaljnji dve leti. V primeru pozitivne odločitve, pa bi sama uvedba sledila kakšni dve leti kasneje, okoli leta 2025. Končno odločitev, ali bo do uvedbe prišlo ali ne, pa bo prinesel šele zaključek raziskovalne faze. Do takrat bi se morali odločiti tudi, kako bi izgledal ta digitalni evro, kakšna bi bila vloga drugih deležnikov, bank, finančnih posrednikov, ponudnikov plačilnih storitev. Digitalni evro za zdaj tudi nima pravne podlage, ki bi jo bilo še treba urediti. Ideja je tudi, da bi v tej raziskovalni fazi nastal tudi delujoči prototip digitalnega evra.

Kako bi digitalni evro povsem praktično uporabljali? Kako bi z njim, recimo s pomočjo pametnega telefona, plačali na tržnici ali v restavraciji?

Za zdaj so na tehnični ravni najbolj razširjene tehnologije na podlagi QR kode, na kateri sloni tudi kitajski digitalni juan. Uporabnik skenira QR kodo na plačilnem mestu in potrdi transakcijo. Drugi možni način pa je preko NFC, kjer se to isto naredi s prislonitvijo naprave k čitalcu.

Po drugi strani pa bi ljudje verjetno imeli odprt svoj račun kar pri ECB, s katerega naj bi se nato izvajala plačila na račun ponudnika storitev oziroma prodajalca?

Možnih je več rešitev, od tega, da bi vsak uporabnik individualno dejansko imel račun pri Evrosistemu,  do tega, da bi ti računi bili pri poslovnih bankah, ki bi imele zbirni račun pri Evrosistemu. Možna pa je tudi rešitev, ki bi temeljila na elektronskih žetonih, kjer bi denar predstavljal prav zapis, ki bi bil v samem telefonu oziroma napravi. Ta oblika bi nato tudi omogočala oziroma olajšala plačevanje tudi brez internetne povezave. Zadostovalo bi, da se samo ta zapis iz telefona prenese na drugo napravo.

Kot kaže  bi ta e-evro lahko bil še posebej privlačen zlasti za mlade, ki so bolj naklonjeni novim elektronskim oblikam plačevanja. Po drugi strani pa bi se verjetno poslovne banke lahko počutile prikrajšane, saj bi prek njih potekalo manj transakcij. Omenja se tudi predlog, da bi uvedli celo nek prag, v višini tri tisoč evrov za depozite v digitalnem evru, ki bi jih prebivalci lahko imeli pri ECB. Ali pa da bi z negativno obrestno mero destimulirali depozite nad določeno mejo. Vaš komentar?

Glavni izziv pri snovanju digitalnega evra je najti pravo ravnovesje in primerno atraktiven digitalni evro. Če bi bil zelo atraktiven, bi se zelo hitro razširil in se hitro prijel, hkrati pa bi povzročil veliko turbulenc na finančnem trgu, v poslovnih bankah in pri drugih ponudnikih. Zato je treba najti neko ravnovesje v poslovnem in tudi v tehnološkem smislu. Na eni strani imamo lahko neko zelo enostavno, robustno, hitro rešitev, ki se jo da spraviti na trg v nekaj mesecih, ki pa se lahko hitro izkaže za neustrezno ali zastarelo. Druga skrajnost je pa neka odprta, fleksibilna rešitev z več funkcionalnostmi in možnostmi kasnejših nadgradenj s tehnološkim razvojem, kar pa bi vzelo veliko časa. Zato bi nujno morali najti ravnovesje tudi v tehnološkem smislu.

Kakšen bi bil vpliv digitalnega evra na bančni sistem? Kako ga ocenjujejo poslovni bankirji?

Digitalni evro predstavlja le eno od oblik digitalizacije, s katerimi se soočajo poslovne banke. Digitalizacija je splošni trend, pritisk banke doživljajo s strani finančnih tehnoloških podjetij, tujine, raznih alternativnih ponudnikov. V končni fazi tudi s strani manjše uporabe, ko se mlajše generacije težje odločajo za uporabo klasičnih finančnih storitev. Gre za splošen trend, kjer je centralnobančna digitalna valuta lahko samo en kamenček v mozaiku.

Izzivi za poslovne banke so seveda v delu virov, kjer bi se v digitalni evro verjetno prelil del bančnih depozitov, pa verjetno tudi del gotovine. Slednji za poslovne banke ni relevanten, bančni depoziti pa so. V trenutnih razmerah, ko so poslovne banke v ogromnih presežkih, bi jim to celo olajšalo življenje. Za banke bi to bilo zdaj pozitivno, celo omogočilo bi jim večji prostor za nakupe vrednostnih papirjev, za denarno politiko. Na drugi strani pa je morda problematično, da bi v primeru, če bi posamezna banka prišla v težave in izgubila zaupanje javnosti, digitalni evro postal še dodaten kanal za odliv depozitov.

Ključni vidik, ki se dotika poslovnih bank, je tudi področje plačilnih sistemov. Digitalni evro bi posegel tudi v ta segment. Nedvomno lahko pričakujemo, da bi tudi v tem primeru ostala vloga poslovnih bank znatna in velika. Argument je tudi, da bi digitalni evro vsaj v delu nadomestil zdajšnja gotovinska plačila, kjer banke nimajo prihodkov.

Pomembno vprašanje je tudi, kaj so alternative, in kako bi te vplivale na poslovanje bank. V tem pogledu je digitalni evro za banke zagotovo boljša izbira.

Seveda, digitalni evro lahko razumemo tudi kot odgovor ECB na konkurenčne projekte, kot so kriptovalute ali pa facebookov diem in kot projekt, ki je še v previdnem nastajanju.

Drži, se popolnoma strinjam. 

Kje pa so podobni projekti drugih vodilnih držav, kot je digitalni juan itd. ? Kako daleč so?

Po formalnih klasifikacijah imamo dve popolnoma uvedeni centralnobančni digitalni valuti, to so Bahami in Vzhodnokaribska denarna unija. Medtem ko je Kitajska centralna banka digitalni juan poskusno uvedla le na določenih mestih in regijah. Njihova ideja je, da bi ga prihodnje leto promovirali na zimskih olimpijskih igrah. Vedeti pa morate, da so Kitajci šli neposredno na mobilne oblike plačevanja in preskočili čeke in tudi kartice. Imajo duopol dveh velikih komercialnih ponudnikov, ki ju je njihova centralna banka očitno želela omejiti in ponuditi alternativo. Omeniti velja še centralno banko Litve, ki je izdala zbirateljski digitalni evro in Kambodžo, ki ima  tehnološko dodelano rešitev za plačevanje v svoji valuti (riel), kjer pa ne gre za terjatev do centralne banke.

Dogaja se torej veliko?

Da, dogaja se veliko, ZDA so pred nekaj meseci šle v eksperimentiranje na nek drug način, v sodelovanju z zasebno sfero. Rezultati raziskav in arhitektura pa naj bi bili objavljeni kot odprtokodne rešitve.

Sami ste dejali, da bi bil digitalni evro lahko tudi instrument za izvajanje denarne politike. Kaj ste imeli s tem v mislih, tudi uvedbo obresti?

Z morebitno uvedbo digitalnega evra bi nastale tudi posledice za denarno politiko. Povečalo bi se povpraševanje po centralnobančnem denarju in odprl bi se prostor za dodatne nakupe vrednostnih papirjev. Kar zadeva pa vodenje aktivne denarne politike, pa bi to lahko izvajali preko obrestovanja. Osebno sicer ocenjujem, da se to zelo verjetno ne bo zgodilo, ker je obrestovanje relativno tehnološko zahtevno izvesti, zlasti če bi želeli digitalni evro, ki deluje tudi brez internetne povezave. V tej kombinaciji pride veliko dodatnih komplikacij. Digitalni evro, ki deluje brez internetne povezave, pa bi imel višjo prioriteto pri hierarhiji želja.

Zakaj pa?

Predvsem zato, ker ima širša javnost percepcijo, da iščemo komplement gotovini, ki pa se jo da uporabljati brez interneta. Poleg tega bi s tem ponudili rešitve, ki niso tipične v komercialnem svetu in s tako rešitvijo bi prišli tudi do neke večje dodane vrednosti glede na zdajšnjo ponudbo plačilnih storitev. In tudi v okviru posveta, ki ga je vodil Evrosistem s širšo javnostjo, se je ta funkcionalnost pokazala kot želja uporabnikov.

Omenili ste digitalni projekt Litve v zvezi z evrom. Ali morda o čem podobnem razmišljate tudi v Banki Slovenije?

Litva je naredila digitalni spominski kovanec ob stoletnici svoje države, nominalna vrednost kovanca je bila 19,18 evra kot spomin na leto 1918. Šlo je zgolj za eksperiment. Ne vidimo neke dodane vrednosti, da bi nekaj takega ponavljali v kakem drugem kontekstu. Nima smisla, da bi v to smer šli sami izven delovne skupine za digitalni evro, bomo pa delovali znotraj te skupine. 

Tu pa imamo očitno še kakšna tri leta časa, da se glede morebitne uvedbe digitalnega evra dorečejo vse podrobnosti, načini in nameni uporabe?

Tako je, zlasti ta poslovni del, torej kakšna je vloga drugih deležnikov, poslovnih bank in drugih inštitucij. Pomembno je, da se zgradijo poslovni modeli oziroma, da se vsaj vidi, kakšni bodo. Na tehnični ravni pa je treba narediti dizajn, kakšne bodo lastnosti, izvedba.

Koliko ljudi pa dela v Banki Slovenije na tem projektu?

Imamo oblikovano posebno skupino, ki se s tem ukvarja, v kateri občasno sodeluje pet do deset zaposlenih.