Nagovor guvernerja na Dnevu slovenskih bančnikov

 

Spoštovane gospe, spoštovani gospodje,

lepo pozdravljeni!

Veseli me, da vas lahko ponovno nagovorim na vašem letnem srečanju, čeprav bi precej raje videl, da bi to lahko naredil v živo. Zdravstvene razmere so se žal ponovno tako poslabšale, da to ni mogoče.

Velika negotovost glede nadaljnjega razvoja zdravstvenih razmer pa ne vpliva samo na naša srečanja, ampak na celotno slovensko, evropsko in globalno gospodarsko sliko, posledično pa na odločitve ekonomskih politik, tudi denarne, o kateri bom govoril v nadaljevanju.

Slovensko in evrsko gospodarstvo sta v zadnjih četrtletjih vidno okrevala; Slovenija je že ujela predpandemsko raven BDP, evrsko območje pa jo bo zelo kmalu. Stopnja brezposelnosti se je znižala, podjetja pa se ponovno soočajo s pomanjkanjem delavcev.

K tej pozitivni sliki so ključno prispevale ekonomske politike: fiskalna podpora za blažitev posledic pandemije je lani v Sloveniji znašala preko 5 % BDP, letos bo le nekoliko nižja, okoli 4 % BDP. O podobno obsežnih svežnjih govorimo tudi v celotnem evrskem območju.

Tudi na področju denarne politike smo vpeljali najbolj obsežne ukrepe doslej. Ključna sta bila dva: (i) pandemični program nakupov vrednostnih papirjev v obsegu 1.850 milijard evrov in (ii) izredno poceni dolgoročnejša posojila bankam v višini 2.200 milijard evrov. Oba ukrepa skupaj po vrednosti dosegata izjemnih 36 % BDP evrskega območja.

Vendar negotovost ostaja visoka, tako z vidika zdravstvene kot ekonomske slike. Kljub dostopnosti cepiva se zdravstvene razmere ponovno poslabšujejo, pandemija zopet ovira gospodarsko aktivnost. Del negotovosti je povezan tudi z normalizacijo naših politik, h kateri se bomo morali začeti vračati v mesecih, ki so pred nami.

Hkrati se kažejo tudi drugi učinki pandemije in ukrepanja: po več letih nizke inflacije je ta v evrskem območju oktobra presegla 4 %, v Sloveniji pa 3,5 %. Pred iztekom leta se bo še nekoliko povišala. Povišanje zaenkrat v pomembni meri ocenjujemo kot posledico prehodnih dejavnikov, ki so povezani z gibanji ali ukrepanjem ob začetku krize:

• Pomemben dejavnik, so npr. davčne spremembe v Nemčiji; te so imele pomemben vpliv na inflacijo evrskega območja – okoli 0,6 ot; učinek se bo izpel v začetku prihodnjega leta.
• Najverjetneje se bo podobno zgodilo s cenami nafte: po visokih rasteh v zadnjem letu se v zadnjih tednih kažejo znaki umirjanja.
• Ostali dejavniki, predvsem zastoji v logistiki in globalnih dobavnih verigah, so po trenutnih ocenah pretežno začasne narave, vendar pa bodo inflacijo spodbujali vsaj še nekaj četrtletij; lahko pa bodo imeli tudi dolgotrajnejše vplive na rast cen, še posebej če bodo za seboj potegnili krajšanje proizvodnih verig oziroma selitev proizvodnje na bližnje, cenovno manj ugodne lokacije.

Pospešitev inflacije torej ni nepričakovana, je pa izrazitejša in dolgotrajnejša, kot smo pričakovali na začetku obrata. Za prihodnje gibanja pa je ključno, kaj se bo zgodilo na dveh področjih:

• prvo so pričakovanja podjetij in finančnih trgov
• drugo, sicer povezano, pa trg dela oziroma prenos višjih cen v plačne zahteve.

To dvoje lahko privede do tega, da bo inflacija daljše obdobje vztrajala na nivojih nad 2 %, kar je naš osrednji inflacijski cilj.

Moje sporočilo ob tem je naslednje: če bodo gibanja in projekcije nakazale, da bi lahko višja inflacija postala vztrajnejša, imamo na voljo dovolj instrumentov, da inflacijske pritiske ustrezno naslovimo.

Prve odločitve denarne politike bomo sprejemali že v kratkem, sredi decembra, ko se bomo odločali o izteku pandemičnih neto nakupov vrednostnih papirjev (program PEPP) in morebitnih spremembah glede programa APP, torej našega rednega nakupa vrednostnih papirjev, ter o usodi usmerjenih operacij dolgoročnejšega financiranja bank (TLTRO III). Pri tem bo zelo pomembno, da bodo ukrepi zasnovani tako, da bodo omogočali dovolj fleksibilnosti, če se razmere ne bodo odvijale skladno z osrednjim scenarijem. Zagotoviti moramo torej dovolj manevrskega prostora za primer nadaljnjega zaostrovanja pandemije in posledično gospodarskih razmer, kot tudi za primer, da bodo inflacijski pritiski dolgotrajnejši, inflacija pa vztrajnejša od sedaj predvidene.

Naj se na koncu dotaknem še bančnega sistema. Slovenski bančni sistem kot celota in tudi posamezne banke ste dosedanji del krize preživele brez večjih pretresov. Ključni kazalniki poslovanja so ostali stabilni, spremembe v vaši aktivnosti pa niso pomembneje odstopala od tistih v ostalih članicah evrskega območja.

Pričakovana normalizacija ekonomskih politik pa bo pomenila spremenjeno okolje tudi za vaše poslovanje – tako glede financiranja kot glede prevzemanja tveganj, ki so bila v času krize v znatni  meri mitigirana z ukrepi ekonomskih politik. V ospredje bo ponovno stopil pomemben del vašega poslovanja: kreditiranje podjetij za njihovo redno poslovanje in investicijske cikle, še zlasti v luči širših zavez naše države: (i) prehod v bolj trajnostno poslovanje in (ii) izboljšanja na področju digitalizacije.

In prav na tem področju vidim precej priložnosti za slovenski bančni sistem, saj posojanje bank podjetjem ostaja precej pod povprečjem evrskega območja, kar je tudi eden od ključnih razlogov, da je celoten obseg bančnega sistema med najmanjšimi v evrskem območju. To je posledično tudi eden od dejavnikov skromnih dobičkov bank iz poslovanja.

V okviru ECB ugotavljamo, da je letošnje poslovanje bank sicer dobičkonosno. V poročilu o finančni stabilnosti, ki smo ga objavili minuli teden, ob tem izpostavljamo, da se banke v evrskem prostoru med seboj pomembno razlikujete po virih dobička. Prvo skupino bank z razmeroma visoko donosnostjo v prvem letošnjem polletju tvorijo banke, katerih porast dobičkov izhaja pretežno iz "primarnega" poslovanja. V drugi skupini pa so banke s podpovprečno donosnostjo v prvem polletju – te banke so ustvarjale slabše rezultate iz poslovanja kot lani, kar so kompenzirale s sproščanjem rezervacij in oslabitev in drugimi postavkami.

Naj zaključim z ugotovitvijo, da so to ključni izzivi slovenskega bančnega sistema. Njim bo po umiritvi pandemije, zmanjšanju tveganj glede gospodarske rasti in normalizaciji ekonomskih politik ponovno treba nameniti več pozornosti in biti pripravljen na različne scenarije, ki bodo pred nami.

Hvala za pozornost!