Nagovor guvernerja ob predstavitvi ugotovitev Mednarodnega denarnega sklada ob zaključku posvetovanj v Sloveniji

Velja govorjena beseda.

Lepo pozdravljeni na novinarski konferenci ob zaključku misije IMF v Sloveniji.

Najprej bi se rad zahvalil vodji misije Mednarodnega denarnega sklada, da so v okviru tokratnega obiska pripravili (i) oceno trenutnega stanja, (ii) napovedi gospodarskih gibanj in (iii) priporočila.

Bistvo odziva Banke Slovenije na predstavljene ugotovitve in priporočila je, da se z njimi strinjamo. Delimo oceno, da so trenutne gospodarske razmere kompleksne in povezane z veliko negotovostjo. Gospodarska rast se bo namreč že letos umirila, še bolj pa v prihodnjem letu. Vendar bi želel izpostaviti, da za letošnje leto še vedno govorimo o visoki skupni številki, ki bo ostala pozitivna tudi prihodnje leto, pri čemer je bilo okrevanje po krizi, povezani s koronavirusom, med najhitrejšimi v evrskem območju.

Inflacija bo letos in prihodnje leto ostala visoka. Naš osnovni scenarij je, da bo dosegla vrh v naslednjih mesecih, nato pa se bo do konca prihodnjega leta že znatno umirila in se v 2024 približala našemu cilju, 2-odstotni ravni.

Glede ukrepanja, ki je potrebno v takšnih razmerah, imamo v BS podoben pogled kot MDS: za umiritev inflacije bo treba nadaljevati z normalizacijo denarne politike:

• obrestne mere se pomikajo v restriktivno območje
• pri ostalih instrumentih naj omenim zmanjšanje obsega vrednostnih papirjev, ki jih imamo v lasti centralne banke oz. ECB.

Potrebno pa bo tudi ukrepanje ostalih politik, zlasti fiskalne.

Zaostrene gospodarske razmere se bodo preslikale tudi v bančni sektor, zato je potrebno skrbno spremljanje Banke Slovenije, in sicer tako z ukrepi mikrobonitetne politike kot tudi z makrobonitetnimi ukrepi.

Trenutno stanje v slovenskem bančnem sistemu je dobro: banke so kapitalsko ustrezne, likvidnost ostaja visoka. Nadaljuje se visoko kreditiranje, pri čemer so obstoječa posojila v veliki meri ustrezna – delež slabih posojil torej ostaja nizek.

V Banki Slovenije smo v tem obdobju pri nadzoru posameznih bank posebej pozorni na energetsko odvisnost in odvisnost od "prizadetih" trgov v povezavi z rusko vojaško agresijo.

Ko govorimo o makrobonitetnem nadzoru pa obstoječi ukrepi zagotavljajo, da najbolj izpostavljeni niso prizadeti zaradi slabšanja gospodarskih razmer, za naprej pa je naš ključni cilj zadržanje kapitala v bankah. Priporočilo o zadržanju dela kapitala v bankah, ki se je oblikoval v zadnjih četrtletjih, je oblikovano kot dodatni varnostni element za morebitno poslabšanje razmer. To priporočilo bomo tako upoštevali pri našem razmisleku o višini kapitalskih blažilnikov, ki jo bomo v BS opravili na eni izmed prihodnjih sej sveta.

Na koncu bi omenil še strukturne reforme, ki jih je v svojem poročilu navedel MDS. Tudi moje mnenje je, da je za povečanje potenciala za rast in s tem hitrejši razvoj naše države ključnega pomena, da se, kljub temu da se v zadnjih letih srečujemo z velikimi krizami, osredotočimo tudi na ta vprašanja. Od njih bo namreč odvisno, kakšen bo naš gospodarski razvoj v prihodnjih letih in s tem kakovost našega življenja.