Namestnik guvernerja sodeloval na dogodku ZBS

Velja govorjena beseda. 

Bančna regulativa in upravljanje tveganj. 

Tudi tokratni dogodek Združenja bank Slovenije je dobro umeščen v čas, ko lahko predstavniki Banke Slovenije predstavimo precej novosti glede bančne regulative in upravljanja tveganj, ter tudi na splošno glede okolja, v katerem posluje bančni sektor.

V tem tednu smo javnosti predstavili novo Poročilo o finančni stabilnosti, ki ga bo natančneje predstavila kolegica Ahtik, zato jaz ne nameravam iti v podrobnosti. Lahko samo rečem, da tokrat prinašamo kar nekaj pozitivnih sporočil.

Prvo pozitivno sporočilo je, da se je svetovno gospodarstvo, med drugim tudi slovensko, pokazalo kot precej odporno na različne šoke in izzive, s katerimi smo se soočali v preteklih letih. V lanskem letu je bila globalna gospodarska rast sicer šibkejša, a vendar relativno ugodna glede na vse dejavnike tveganja, ki smo jim bili izpostavljeni.

Tudi tokrat bo zanimivo spremljati poglede različnih institucij na prihodnjo gospodarsko sliko. V Banki Slovenije bomo kot običajno naše projekcije za prihodnje obdobje objavili junija. Na podlagi preteklih podatkov sicer lahko zaključimo, da so v Sloveniji makroekonomske razmere v primerjavi s povprečjem držav Evropske unije v splošnem nekoliko ugodnejše.

Ne glede na relativno dobro gospodarsko sliko na globalni ravni tveganja ostajajo, kot najpomembnejše pa trenutno vidimo geopolitične napetosti. To velja tako za Slovenijo kot tudi širše.

Nosilce ekonomskih politik, še posebej pa nas kot odgovorne za denarno politiko, še vedno intenzivno zaposluje inflacija. Drugo pozitivno sporočilo je, da se tudi na tem področju razmere izboljšujejo, čeprav divergenca med posameznimi državami evrskega območja ostaja. To dokazujeta tudi zadnja podatka o 3-odstotni inflaciji v Sloveniji oz. 2,4-odstotni v evrskem območju. Divergenca med državami evrskega območja je sicer izziv za odločitve glede denarne politike, čeprav je jasno, da je denarna politika skupna oz. enaka za vse države evrskega območja, razlike med državami pa naj bi uravnavali z drugimi ekonomskimi politikami, običajno fiskalno.

Če preidem na denarno politiko … Ta je po daljšem obdobju akomodativnosti kot odziv na porast inflacije sredi leta 2022 obrnila smer. Ključne obrestne mere smo od tedaj postopoma dvigovali, skupaj za 4,5 odstotne točke. Na podlagi zadnjih nekaj odločitev Sveta ECB je jasno, da smo z dvigi naših obrestnih mer uspeli znatno zajeziti inflacijo in inflacijska pričakovanja oz. drugače: dosežena raven naših ključnih obrestnih mer pomembno prispeva k zniževanju inflacije proti dvoodstotnemu cilju. Pojavlja se seveda vprašanje prihodnjih odločitev. Naši nadaljnji koraki še naprej ostajajo odvisni od aktualnih razmer: prihodnje odločitve o obrestnih merah bodo odvisne od inflacijskih izgledov, gibanja osnovne inflacije in jakosti učinkovanja naših ukrepov. Svet ECB je tudi po zadnji monetarni seji nakazal možnost rahljanja restriktivno naravnane denarne politike, v kolikor bodo analize utrdile oceno, da se inflacija vzdržno približuje našemu cilju. Pri tem bodo ključni nekateri dodatni podatki, ki nam bodo na razpolago v prihodnjih tednih.

Kot tretje pozitivno sporočilo pa izpostavljam poslovanje bančnega sektorja. Jasno je, in tega se bankirji dobro zavedate, da se trenutna denarna politika močno odraža v poslovanju bank, in sicer v pozitivnem smislu, hkrati pa se zaostrene gospodarske razmere niso negativno odrazile v finančnem sektorju. Bančni sektor v Sloveniji je, podobno kot v večini evropskih držav, v preteklem letu dosegel zgodovinsko dobre rezultate poslovanja: kar se tiče dobička oz. dobičkonosnosti, deleža nedonosnih posojil in še nekaterih parametrov poslovanja je bilo lansko leto za bančni sistem kot celoto (in veliko večino bank) zgodovinsko izjemno dobro. Hkrati lahko rečemo, da se je splošna raven tveganj, torej tistih, ki so inherentna za bančni sektor, v zadnjih nekaj četrtletjih zniževala.

Po drugi strani pa se utrjujejo tveganja, ki izvirajo iz zunanjega okolja bančnega sektorja. V Sloveniji smo bili lani priča večjemu številu dogodkov, ki jih lahko povezujemo s podnebnimi tveganji. Ta se sicer niso povečala ali materializirala v bančnem sektorju, a vendarle kažejo na dejavnike, ki se jim morajo banke v bodoče vse bolj posvečati. Tudi mi kot mikrobonitetni nadzorniki tej tematiki posvečamo vedno več pozornosti. Pred leti smo na to temo izvajali ciljne nadzorniške stresne teste, ki so med drugim pokazali, da je razkorak med končnim želenim stanjem kvalitete podatkov in kompleksnostjo upravljanja tega tveganja na eni strani ter realnim stanjem glede razpoložljivosti podatkov in znanjem glede upravljanja pričujočega tveganja v bankah na drugi strani še vedno precej velik. Ko vam bo kolega Kupljen predstavil naše nadzorniške prioritete za triletno obdobje (»naše« pomeni naše skupne na ravni SSM in tudi naše lokalne na ravni BS), boste videli, da je ravno z namenom izboljševanja podatkov in zavedanja upravljanje ESG tveganj ena izmed naših nadzorniških prioritet.

V luči okrepljenih geopolitičnih tveganj pa se povečuje kibernetsko tveganje in zato kot nadzorniki tudi tej tematiki posvečamo vedno večjo pozornost. Letošnje leto je tako zaznamovano s ciljno usmerjenimi kibernetskimi stresnimi testi, kot nadzorniki pa obenem nadgrajujemo metodologije za spremljanje tega področja. Eno izmed takih metodologij bo danes predstavil kolega Poljšak. Gre za kibernetsko kartiranje, ki smo ga razvili nedavno in lahko se pohvalimo, da smo ena redkih centralnih bank na svetu s takim orodjem. Kot boste slišali, gre za analitično in nadzorniško orodje, ki prikaže ključne finančne in tehnološke povezave med finančnimi institucijami in podjetji, ki ponujajo tehnološke storitve, s čimer dobimo pregled povezav med finančnimi institucijami in drugimi ključnimi subjekti na bančnem trgu. Naše ugotovitve so, da se na bančnem trgu tveganja koncentrirajo zaradi neposredne ali posredne izpostavljenosti bank do ključnih ponudnikov IKT storitev, pri tehnološki medsebojni povezanosti pa so problematični predvsem ponudniki tehnoloških storitev (npr. storitve v oblaku), ki lahko ob kibernetskih napadih pospešijo prenos okužbe znotraj bančnega sistema.

Kot rečeno, oceno tveganj za finančni sistem bo kasneje predstavila ga. Ahtik, jaz pa bi se v splošnem dotaknil našega odziva na ocenjena tveganja. Na oceni finančne stabilnosti in prihodnjih izzivov za finančni sistem temelji tudi odziv naše makrobonitetne politike. Ta je v Sloveniji naravnana tako, da po eni strani krepi odpornost in posledično stabilnost finančnega sistema, po drugi strani pa zagotavlja primerne kreditne standarde.

Predvsem v zniževanje tveganj so usmerjeni naši makrobonitetni ukrepi za omejevanje kreditiranja prebivalstva, ki smo jih lani ponovno kalibrirali. Omenil bi, da smo imeli lani precej dobro izkušnjo s sodelovanjem predstavnikov bančnega sektorja pri kalibraciji tega instrumentarija. Mislim, da so s to kalibracijo dosegli ravnotežje med zagotavljanjem minimalnih kreditnih standardov na področju kreditiranja prebivalstva in dostopnostjo posojil. Pa vendar so nas nekoliko negativno presenetili podatki po prvih dveh kvartalih od uvedbe, in sicer, da nekatere banke niso pravilno implementirale novih pravil, predvsem kar se tiče izjem. O tem smo nekatere banke proti koncu lanskega leta tudi opozorili s posebnim pismom. Že zdaj imamo na razpolago podatke po treh kvartalih od uveljavitve, v prihodnjih mesecih načrtujemo oceno učinkov te prilagoditve. Sistemsko gledano se »na prvi pogled« zdi, da ponovna kalibracija teh ukrepov v kratkem ne bo potrebna, prakso bank z največ domnevnih nepravilnosti pa bomo pregledali s poglobljenim on-site nadzorom in po potrebi ukrepali.

Drugi sklop naših makrobonitetnih ukrepov pa je usmerjen v krepitev odpornosti bančnega sistema na različna tveganja. Ob koncu lanskega leta smo se odločili za uvedbo enoodstotne pozitivne nevtralne stopnje proticikličnega kapitalskega blažilnika. S tem naslavljamo nepredvidljive ekonomske šoke in negotovosti, povezane s cikličnimi sistemskimi tveganji. Ta sprememba nam glede na razmere v bančnem sistemu in širše omogoča tako zaostrovanje, kot sproščanje blažilnika.

Predlani smo se na evropski ravni dogovorili za manjšo prilagoditev metodologije za izračun blažilnika za druge sistemsko pomembne banke. Te metodološke spremembe smo v Banki Slovenije implementirali lani. Pri določenih bankah sprememba pomeni manjše povišanje zadevnega blažilnika, kar stopi v veljavo ob koncu letošnjega leta.

Kar se tiče blažilnikov naj omenim še prilagoditev sektorskega blažilnika sistemskih tveganj. Del tega blažilnika, ki se je nanašal na izpostavljenosti do fizičnih oseb zavarovane z nepremičninami, smo ob koncu lanskega leta z uveljavitvijo konec letošnjega leta v luči zmanjšanja tveganj na nepremičninskem trgu odpravili.

Tudi na tem področju je seveda naše ravnanje povezano z vsakokratno oceno tveganj in delovanja uveljavljenih makrobonitetnih ukrepov, vendar lahko rečem, da trenutno ne načrtujemo bistvenih sprememb blažilnikov v bližnji prihodnosti.

Naj se za konec dotaknem še nekaj tem, ki jih bodo moji sodelavci v nadaljevanju predstavili podrobneje. Na področju regulative so po eni strani aktualne spremembe v paketu CRR3/CRD6, potem pa naj bi se naš fokus preselil na področje implementacije standardov, bolj učinkovitega nadzora in ocenjevanja učinkov reform, kot tudi obvladovanja novih izzivov, s katerimi se srečuje bančna industrija (ESG tveganja, kripto sredstva, kibernetsko tveganje …).

Drugi sklop pa se nanaša na področje plačil (PSR in PSD3), kjer se prilagajamo hitremu razvoju področja z namenom zagotavljanja i) zaupanja v elektronska plačila s krepitvijo varstva potrošnikov, ii) konkurenčnosti EU, iii) konkurence na trgu, iv) varnosti plačil in v) možnosti izbire in dostopa do CB denarja. Pri tem pa je naš pristop v evoluciji in ne revoluciji na področju regulative.

Velike spremembe se obetajo tudi na področju poročanja. Gre za IREF, ki je del širše evropske pobude o povezovanju bonitetnega, reševalnega in statističnega poročanja. Naš končni cilj je zmanjšanje bremena poročevalcev in znižati stroške poročanja, vendar pot do tega cilja zahteva ustrezne kadrovske in finančne resurse tudi v bančni industriji.