Nagovor guvernerja na Bančni konferenci

Velja govorjena beseda.

Spoštovane bančnice, spoštovani bančniki, ostali gostje lepo pozdravljeni in hvala za povabilo na vašo tradicionalno letno konferenco.

V nagovoru se bom dotaknil treh vsebin – kako z denarno politiko naslavljamo previsoko inflacijo, rezultatov v bančnem sistemu in razlogov zanje, ter izzivov, ki so pred nami.

Naj torej pričnem s kratko refleksijo. Od leta 2019 dalje so šoki iz okolja potisnili inflacijo do dvomestnih številk, čemur v obdobju evra še nismo bili priča. Šlo je za posledico ključnih sprememb v okolju, v katerem živimo: zapiranja in odpiranja pomembnih delov naših ekonomij ob ukrepih zaradi pandemije, naraščanja cen energentov, ki jih je ruska agresija še potencirala, naraščanja cen hrane iz istih razlogov in posledic bližnjevzhodnega zapleta.

Na ravni Evrosistema smo se na povišano inflacijo odzvali s povišanjem obrestnih mer. Šlo je za največje in časovno najbolj strnjeno povišanje v zgodovini skupne valute, naša ključna obrestna mera je tako septembra lani dosegla vrh pri 4 %.

Na naši zadnji seji v minulem tednu smo vstopili v nov del cikla, obrnili smo namreč smer delovanja in naše ključne obrestne mere znižali za 0,25 bazičnih točk. S tem sporočamo dvoje – ocenjujemo, da je dosedanje znižanje inflacije trajne narave in da obstajajo velika tveganja glede hitrosti nadaljevalnega zniževanja, zato želimo ohraniti fleksibilnost pri našem odločanju. Pri prihodnjih odločitvah bomo ohranili osnovni princip našega delovanja nespremenjen.

»Odvisnost od podatkov« bo ostalo naše vodilo v naslednjih mesecih, kar pomeni, da se bomo o tempu nadaljnjih znižanj obrestnih mer odločali na podlagi podatkov, s katerimi bomo razpolagali na vsakokratni seji. Pri tem bodo, poleg dinamike inflacije, ključne razmere na trgu dela, zlasti rast plač; kako se bo ta rast prenašala v cene, zlasti storitev, ki v zadnjem času najpomembneje določajo skupno rast cen; kako bodo na zahteve po rasti plač reagirala podjetja prek višanja produktivnosti, znižanja marž, prenosa v cene. Pomembno vlogo bodo imele tudi geopolitične razmere – vsako morebitno zaostrovanje na kriznih žariščih lahko poveča nihanja cen ali oddalji nadaljnje zniževanje inflacije.

To so razmere, ki ključno vplivajo na bančni sistem. Ta je obdobje velikih pretresov prenesel izjemno dobro, pravzaprav odlično.

Pri ključnih kazalnikih uspešnosti poslovanja in odpornosti govorimo o izjemno ugodnih ravneh: pri kapitalski ustreznosti, likvidnosti, nedonosnih posojilih, dobičkih. Odpornost slovenskega bančnega sistema s teh vidikov je večja kot pred petimi leti, sistemska tveganja pa so nižja.

Razlogi za takšne rekordne rezultate pa ne izhajajo pretežno iz bančnega sistema, ampak zunaj njega in jih lahko združimo v tri skupine:
- ukrepanje ekonomskih politik, ki je pomagalo prebivalstvu in podjetjem brez večjih pretresov prebroditi šoke;
- ukrepanje denarne politike, ki je doprineslo k finančni stabilnosti, za banke pa pomeni velik pritok obrestovanega denarja;
- okrepitev evropske bančne regulative v zadnjih letih ter okrepljen mikro in makro nadzor Banke Slovenije.

Naj posebej poudarim, da smo med drugim s ciljem srednjeročne zaščite kapitalske odpornosti bank konec lanskega leta preventivno zvišali zahtevo za proticiklični kapitalski blažilnik, prav tako v našem fokusu ostaja potrošniško kreditiranje, katerega regulacija se je ob zadnjih šokih že pokazala kot ustrezna.

Trenutni rezultati na gospodarskem področju, ki se odslikavajo v dobrih rezultatih podjetij in prebivalstva, glede umirjanja inflacije in glede stabilnosti finančnega okolja nasploh, so torej spodbudni in pričakujemo, da se bodo v letošnjem letu nadaljevali.

Izzivi oziroma tveganja so tako večinoma povezani z razmislekom o obdobju, ki bo sledilo. Deloma gre za znana vprašanja, povezana z vlogo bančnega sistema v slovenski družbi oziroma ekonomiji.

Dejstvo je, da domač bančni sektor ostaja relativno majhen. Po velikosti bančnega sektorja v primerjavi z BDP ostajate na repu primerjave znotraj evrskega območja. Kljub relativno velikemu številu bank vaš obseg poslovanja ostaja relativno majhen. Poleg tega ostaja premalo naslovljeno tudi vprašanje vaših poslovnih modelov in razvoja storitev, ki jih ponujate gospodarstvu in prebivalstvu.

Na razmere pa bodo vplivali tudi trendi, ki prihajajo iz okolja. Na ravni celotne družbe so to zlasti vprašanja, povezana z demografskimi spremembami, produktivnostjo in zelenim prehodom.

Za finančni sistem pa so relevantne zlasti tehnološke spremembe. Te lajšajo vstop novih ponudnikov, ki z novimi pristopi k poslovanju izrinjajo tradicionalne načine poslovanja. Še posebej to velja v primeru, če obstoječi subjekti na finančnem trgu ne vlagajo dovolj v njihovo implementacijo. Tehnološke spremembe poleg priložnosti prinašajo tudi tveganja, predvsem kibernetska,  ki se že kažejo tudi na vašem področju poslovanja.

Spoštovani, po letih kriznega delovanja postaja torej ključnega pomena, da se poleg krepitve odpornosti na vse pogostejše šoke, ponovno posvetimo tudi večjim strukturnim izzivom. Za to pa potrebujemo tudi močan in prodoren bančni sistem, ki bo zadosti konsolidiran, da bo imel dovolj kapitalske moči in dovolj moči v smislu potenciala zaposlenih. Da bo sposoben stopati v korak s sodobnimi trendi in financirati potrebe družbe.