Sporočilo za javnost - Povzetek makroekonomskih gibanj, julij 2017
Svet Banke Slovenije je na današnji seji obravnaval in sprejel gradivo Povzetek makroekonomskih gibanj, julij 2017.
Gospodarske razmere v mednarodnem okolju se izboljšujejo. Konec drugega četrtletja so se napovedi svetovne gospodarske rasti še nekoliko okrepile, anketni kazalniki zaupanja in aktivnosti pa nakazujejo zvišanje gospodarske rasti v evrskem območju. Višajo se tudi napovedi gospodarske rasti v glavnih trgovinskih partnericah Slovenije, kar izboljšuje že tako ugodne obete za rast izvoza. Hkrati so se cenovni pritiski na globalnem trgu energentov in surovin umirili, kar nevtralizira pričakovane inflacijske vplive domače konjunkture. K zniževanju uvoznih cenovnih pritiskov prispeva tudi apreciacija evra.
Obnavljanje konvergence k razvitejšim članicam evrskega območja postaja vse očitnejše. Gospodarska rast v Sloveniji je bila v letošnjem prvem četrtletju kar 5,3-odstotna in bistveno višja od povprečne v evrskem območju. Ob hitri rasti domačega končnega trošenja in investicij se je močno povečala tudi aktivnost v izvoznem sektorju. Posledično je bil neto prispevek menjave s tujino k rasti BDP 0,8-odstoten. Visoka rast se je nadaljevala v drugem četrtletju, za zdaj pa so obeti ugodni tudi za tretje četrtletje, saj se vsaj na podlagi anket prihodki povečujejo v vseh skupinah dejavnosti. K rasti prispeva ustavljanje procesa razdolževanja podjetij, ki postopoma že povečujejo dolžniško financiranje prek domačih bank. Banke z rastjo posojil gospodinjstvom spodbujajo tudi zasebno potrošnjo in stanovanjske investicije.
Presežna ponudba dela se hitro zmanjšuje, podjetja pa se v čedalje večji meri soočajo s pomanjkanjem ustreznih delavcev. Junija je bilo število registriranih nezaposlenih medletno manjše kar za 15 %. Vendar zmanjševanje presežne ponudbe dela za zdaj še ne povzroča plačnih pritiskov, saj nominalna rast plač ostaja nizka, realna pa je bila v letošnjih prvih štirih mesecih celo negativna. Tako je v prvem četrtletju rast plač precej zaostala za rastjo produktivnosti, kar je dodatno izboljšalo stroškovno konkurenčnost gospodarstva.
Visoka gospodarska rast ustvarja pogoje za uravnoteženje javnih financ, saj rast javnofinančnih prihodkov močno prehiteva rast izdatkov. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je v prvih štirih mesecih znašal le 85 mio EUR, kar je bilo medletno manj za 360 mio EUR. Kljub temu tveganja na fiskalnem področju ostajajo precejšnja in so med drugim vezana na pritiske na rast izdatkov s strani različnih interesnih skupin, ki so se okrepili zaradi ugodnejših gospodarskih razmer, prav tako pa prihaja volilno obdobje. Kljub pritiskom je priporočljivo, da država izkoristi ugodne gospodarske razmere in uvede tudi strukturne reforme na področju zdravstva, pokojnin in dolgotrajne oskrbe, ki bi jih dodatno okrepile tudi spremembe zakonodaja na področju trga dela in davčne prilagoditve ter postopno izravna strukturni javnofinančni položaj. S tem bi dolgoročno okrepila zmožnosti proticikličnega ukrepanja.
Popuščanje cenovnih pritiskov na globalnih trgih energentov in surovin je inflacijo do junija znižalo pod en odstotek. Evrska cena sodčka nafte brent je bila junija v primerjavi s februarjem nižja za 20 %, prispevek cen energentov k slovenski inflaciji pa se je znižal z 1,1 odstotne točke na 0,2 odstotne točke. Rast cen storitev je ostala praktično nespremenjena v primerjavi z drugo polovico lanskega leta, cene industrijskega blaga pa se še kar znižujejo. Osnovna inflacija tako ostaja pod enim odstotkom, saj je prenos visoke gospodarske rasti v rast cen še naprej presenetljivo šibak.