Sporočilo za javnost - Makroekonomska gibanja in poslovanje bank v letu 2015
Svet Banke Slovenije je obravnaval in sprejel gradivi Povzetek makroekonomskih gibanj in Mesečna informacija o poslovanju bank.
1. Povzetek makroekonomskih gibanj, februar 2016
Struktura globalne gospodarske rasti se je v letu 2015 spremenila v korist razvitih zahodnih gospodarstev, prispevek držav BRIK pa se je zmanjšal. Svetovno rast so tako bolj kot prej podpirale razvite države, predvsem ZDA. Nadaljevalo se je zmerno okrevanje evrskega območja, predvsem zaradi večje zasebne potrošnje, ki temelji na izboljševanju razmer na trgu dela, pa tudi na učinku padca cen nafte na razpoložljivi dohodek. Kljub temu se je globalna rast v letu 2015 upočasnila, poslabšali pa so se tudi obeti za leto 2016. Evropska komisija v februarski objavi ni bistveno spremenila napovedi rasti BDP in izvoza evrskega območja, ocenjuje pa, da so se precej povečala tveganja iz mednarodnega okolja.
V Sloveniji je ob koncu leta še naprej rasla aktivnost v skoraj vseh skupinah storitev, medtem ko so bili signali iz drugih panog mešani. Industrijska proizvodnja je porasla v vsem letu za 4,5 %, a se je v zadnjem četrtletju v primerjavi s tretjim že znižala. Četrtletno krčenje gradbeništva se je proti koncu leta zaustavilo, v glavnem zaradi povečevanja gradnje stanovanjskih stavb. Nekoliko okrepljena potrošnja gospodinjstev je imela lani podlago večinoma samo v nakupih avtomobilov in v izdatkih za turizem, medtem ko je bila rast prometa v trgovini na drobno (brez avtomobilov) komaj pozitivna. Gospodarska klima se je januarja in februarja nekoliko poslabšala.
Presežek na tekočem računu plačilne bilance se je decembra zmanjšal zaradi odloga sezonskega priliva iz proračuna EU ob zaključevanju prejšnje finančne perspektive. V glavnih agregatih pa se je v drugem polletju zaradi upočasnjevanja rasti izvoza in decembrskega poskoka uvoza umirila rast blagovnega presežka, medtem ko se je nadaljevala močna rast presežka storitev, proti koncu leta predvsem zaradi rasti izvoza transportnih in zmanjšanja uvoza gradbenih storitev. V letu 2015 je porasel presežek na tekočem računu s predhodnih 7,0 % na 7,3 % BDP, presežek blaga in storitev pa s 7,9 % že na 9,5 % BDP.
Na trgu dela se pozitivna gibanja nadaljujejo. Število registriranih brezposelnih se je januarja medletno še zniževalo, vse do decembra pa se je nadaljevala tudi dokaj močna rast zaposlenosti. Število prostih delovnih mest je bilo v lanskem zadnjem četrtletju za skoraj 7 % večje kot v tretjem. Novembra so na gibanje plač vplivala medletno višja izplačila bonusov, povezana z dobički zasebnega sektorja, decembra pa dogovorjena napredovanja v javnem sektorju.
V nasprotju s povišanjem medletne inflacije na 0,4 % v evrskem območju je ta v Sloveniji januarja spet upadla na –0,8 %. Svetovne cene hrane in drugih surovin se namreč še naprej znižujejo, hkrati pa domače trošenje ostaja zadržano. Po še enem valu zniževanja cen nafte na prelomu leta bodo zato projekcije letošnje inflacije za Slovenijo še nekoliko znižane.
Primanjkljaj države po metodologiji ESR 2010 se je leta 2015 po oceni Evropske komisije iz februarja 2016 znižal na 2,9 % BDP, dolg pa naj bi ob koncu leta dosegel 83,5 % BDP. Primanjkljaj se je znižal zaradi ugodnejših gospodarskih razmer in ustrezno višje rasti prihodkov ter konsolidacijskih ukrepov in odsotnosti dokapitalizacij bank. Za letos je predvideno nadaljnje zniževanje primanjkljaja. Pogoji financiranja države na finančnih trgih ostajajo ugodni, februarja so bile prvič izdane zakladne menice z negativno obrestno mero.
2. Mesečna informacija o poslovanju bank, februar 2016
V letu 2015 se je bilančna vsota slovenskega bančnega sistema znižala za 1,3 mrd EUR oziroma za 3,4%. Obseg financiranja na grosističnih trgih se je zmanjšal za dodatnih 1,5 mrd EUR, kar je znižalo delež v virih financiranja bank na 12,4%. Vloge nebančnega sektorja so se zaradi manjših vlog države v decembru znižale, kljub temu pa v celem letu 2015 povečale za 2,9%. K temu sta prispevali rast vlog nefinančnih družb in gospodinjstev. Medtem, ko je bila dinamika rasti vlog nefinančnih družb tekom leta precej spremenljiva, pa je bila pri gospodinjstvih razmeroma stabilna, decembra je dosegla 3,1%. Ob tem ostajamo pozorni na dejstvo, da se je v okolju nizkih obrestnih mer ročnostna struktura vlog nebančnega sektorja v letu 2015 skrajšala, saj je dobra polovica vlog vpoglednih.
Upadanje posojil nefinančnim družbam se je tekom leta upočasnjevalo, decembra je znašalo -10%. Krčenje posojil podjetniškemu sektorju je bilo lani najmanjše pri velikih domačih bankah, za 8,1%. Dinamika posojil gospodinjstvom je pozitivna od lanskega maja, do decembra je dosegla medletno rast 1,2%, ob pozitivni rasti stanovanjskih posojil in upočasnjenega krčenja potrošniških posojil. Decembra so dospele prve obveznice DUTB, kar je nekoliko zmanjšalo obseg vrednostnih papirjev v naložbah bank. Kljub temu se je njihov delež v letu 2015 povečal na 26,3%, za 1,5 odstotno točko več kot konec 2014.
Banke so leto 2015 zaključile z dobičkom pred obdavčitvijo v višini 195 mio EUR. Decembra so banke oblikovale opazno manj oslabitev in rezervacij kot ob koncu preteklih let, kar je ugodno vplivalo na končni poslovni rezultat v letu 2015.