Mesečna informacija o poslovanju bank, oktober 2017

Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Mesečna informacija o poslovanju bank, oktober 2017, ki zajema poslovanje bank do konca avgusta 2017.

Bilančna vsota bančnega sistema je avgusta dosegla 37,3 mrd EUR in medletni porast 2,1%.  Od najnižjega doseženega obsega po letu 2008, septembra lani, je višja za 1 mrd EUR, pozitivne medletne rasti pa izkazuje od marca letos. Na strani naložb se povečuje rast kreditiranja nebančnega sektorja in zniževanje finančnih naložb, medtem ko se pri obveznostih nadaljuje razdolževanje na grosističnih trgih in porast vlog nebančnega sektorja. Vloge ohranjajo solidno rast, avgusta 5,2% medletno in predstavljajo 72% vseh virov bank. Delež vpoglednih vlog se zvišuje, avgusta na skoraj 68% vseh vlog nebančnega sektorja. Banke imajo veliko likvidnih oblik premoženja, katerih del lahko v prihodnosti še preusmerijo v posojila.

Rast posojil nebančnemu sektorju se krepi, avgusta se je zvišala na 5,1% medletno. Posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam (NFD) so se letos povečala za blizu 0,6 mrd EUR, pri čemer pa je prirast posojil NFD predstavljal le polovico prirasta posojil gospodinjstvom. Kljub relativno majhnim mesečnim prirastom se rast posojil NFD zvišuje in je avgusta dosegla 7,5% medletno, k čemur prispeva tudi bazni učinek, saj so se lani ta posojila še zmanjševala. Po anketnih podatkih se povpraševanje podjetij po posojilih povečuje, tako posojil za investicije, kot posojil za tekoče poslovanje. Del povpraševanja po posojilih, ki se ne realizira s sklenitvijo kreditne pogodbe ostaja relativno visok, tako zaradi kreditne sposobnosti komitentov, kot visokih pričakovanj prosilcev o ugodnejših pogojih kreditiranja. Kreditiranje podjetij v tujini se v zadnjih dveh letih umirja in se v nekaterih dejavnostih hkrati z zniževanjem tujega financiranja kaže pozitivna rast zadolževanja v domačih bankah. Vendar je ob doseženem visokem obsegu financiranja v tujini (ta po vrednosti dosega 80% obsega posojil podjetij pri domačih bankah) težko pričakovati večjega preusmerjanja k domačim bankam tistih podjetij v večinski tuji lasti, ki so že vzpostavila neposredno ali posredno financiranje preko svojih (novih) lastnikov.  

Ohranja se trend zviševanja rasti posojil gospodinjstvom, avgusta na 7,5% medletno. Še naprej se krepi rast pri potrošniških posojilih, ki je avgusta presegla 13% medletno, medtem ko se rast stanovanjskih posojil že skoraj celo letošnje leto ohranja nekoliko nad petimi odstotki, avgusta na 5,2%. Kljub relativno visoki rasti kreditiranja pri banki ostaja zadolženost slovenskih gospodinjstev nizka. Rast cen stanovanjskih nepremičnin je v drugem četrtletju dosegla 8,3% medletno. Zaradi povečanih izdanih gradbenih dovoljenj in prodaj zemljišč za gradnjo je pričakovati, da se bo v prihodnje zmanjšal razkorak med ponudbo in povpraševanjem na stanovanjskem trgu.

Nadaljuje se trend izboljšanja kakovosti kreditnega portfelja. Delež NPE se je v letu 2017 do avgusta zmanjšal za 1,3 odstotne točke na 7,2%, obseg NPE pa v enakem obdobju za 0,5 mrd EUR na 3 mrd EUR. Izboljšanje kreditnega portfelja je opaziti tudi v segmentu podjetij, ki predstavljajo 2/3 NPE bančnega sistema. Delež NPE pri podjetjih je za 2,2 odstotne točke nižji kot decembra 2016 in predstavlja 14,6% izpostavljenosti bank do podjetij. Kakovost naložb v segmentu prebivalstva ostaja ugodna z deležem NPE v višini 3,1%.

Banke so v prvih osmih mesecih leta realizirale dobiček pred obdavčitvijo v višini 341 mio EUR. Bruto dohodek je bil v tem obdobju medletno nižji za 4,5%. Ob tem za primerjalnim lanskim obdobjem zaostajajo tako neto obrestni prihodki kot odhodki. Vendar se je zaostajanje obojih v zadnjih mesecih upočasnilo. Nekoliko bolj ugodna gibanja neto obrestnih prihodkov bank odražajo večjo posojilno aktivnost bank in stroškovno zelo ugodno strukturo financiranja. Avgusta je bila ustavljena negativna rast neto neobrestnih prihodkov, kar odraža tako večjo kreditno aktivnost kot dejstvo, da banke dajejo vse več poudarka pridobivanju višjih neobrestnih prihodkov. Banke so do konca avgusta na ravni bančnega sistema še sproščale oslabitve in rezervacije v skupni višini 32 mio EUR, kar je precej več kot lani v enakem obdobju. Operativni stroški so bili primerljivi z lanskimi v enakem obdobju.

Kapitalska ustreznost bančnega sistema se je v drugem četrtletju 2017 rahlo zmanjšala. Ob rasti kreditiranja nebančnega sektorja so se kapitalske zahteve povečale relativno bolj kot kapital. Raven kapitalske ustreznosti še naprej ostaja ugodna. Konec junija je tako na posamični osnovi znašala 20,5%, na konsolidirani pa 18,7%.

Kratkoročna presežna likvidnost slovenskega bančnega sistema ostaja visoka. Količnik likvidnosti prvega razreda se je v zadnjem obdobju sicer nekoliko zmanjšal, a ostaja na solidni ravni. Delež sekundarne likvidnosti se je povečal na 20% bilančne vsote, pri čemer se nadalje znižuje koncentracija vrednostnih papirjev RS v sekundarni likvidnosti.

Publikacije: Mesečna informacija o poslovanju bank