Pregled dogajanja na področju nedonosnih izpostavljenosti

12.12.2017 / Sporočilo za javnost

Nedonosne izpostavljenosti (NPE) so v letih 2012 in 2013, tako zaradi rastočega nominalnega obsega kot zaradi naraščanja deleža NPE v celotnem posojilnem portfelju, postale za veliko večino slovenskih bank največji izziv pri obvladovanju kreditnega tveganja. Področje NPE je zaradi sistemskega tveganja za finančno stabilnost in svoje kompleksnosti zahtevalo odziv in ukrepanje nadzornika, to je Banke Slovenije (BS). BS je pristopila k reševanju problematike celovito: poleg bank je že v letu 2012 k sodelovanju pritegnila preostale relevantne deležnike, kot so Združenje bank Slovenije - ZBS, državne institucije in posojilojemalce. Ukrepala je tudi na ravni nadzorniških zahtev za kreditne institucije.

Ključen sistemski korak pri reševanju problematike NPE v bankah je bil narejen v okviru sanacije bank 2013/14. Ob dokapitalizaciji večjih bank in prenosu terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), je bila že v letu 2013 na področju NPE dopolnjena tudi zakonodaja (ureditev področja odpisov terjatev). BS je poglobila komunikacijo s posameznimi bankami ter uvedla nadzorniške ukrepe in zahteve, ki so bili usmerjeni v ravnanje bank in njihovo poročanje v zvezi z NPE. Nadzorniške zahteve in dokumenti BS, namenjeni bankam, (kronološko po datumu uvedbe) obsegajo:

 

Gibanje NPE v obdobju od 31.12.2013 do 30.6.2017

 

 

NPE bančnega sistema so se v obdobju od 31. 12. 2013 do 30. 6. 2017 močno znižale. Znesek NPE se je znižal iz 8,9 mrd EUR na 3,1 mrd oziroma delež NPE iz 19,5% na 7,5% celotne izpostavljenosti. Stanje se je znižalo iz naslova prenosov slabih terjatev na DUTB, odpisov, odprodaj ter dejanskega poplačila terjatev.

NPE v segmentu mikro, majhnih in srednjih podjetij (SME) so v veliki meri sledile gibanju celotnih NPE oziroma so se v obravnavanem obdobju znižale iz 3,5 mrd EUR na 1,5 mrd EUR. V segmentu SME je poleg prenosov slabih terjatev, odpisov in dejanskih poplačil, večjo vlogo imela tudi odprodaja slabih terjatev.

Ob začetku procesa zniževanja obsega NPE je bil najpomembnejši cilj predvsem reševanje največjih komitentov, sposobnih preživetja, in s tem po vrednosti največjih izpostavljenosti bank. Deležniki (predvsem banke v koordinaciji ZBS, posojilojemalci in BS) so kot najbolj ustrezen pristop k reševanju teh "velikih" izpostavljenosti prepoznali "krovni sporazum o prestrukturiranju" (MRA), ki temelji na "Slovenskih načelih finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu".

NPE v segmentu MRA pogodb so se v obravnavanem obdobju znižale iz 1,2 mrd EUR na 1,0 mrd EUR. Stanje se je zniževalo nekoliko počasneje v primerjavi s celotnim obsegom NPE, saj gre praviloma za kompleksne posojilne posle s številnimi deležniki – tako bankami kot skupino podjetij. Tovrstne pogodbe posledično terjajo zahtevnejšo obravnavo in daljše postopke. Večji del MRA pogodb je bil sklenjen do leta 2015 oziroma je bil obseg NPE iz segmenta MRA v tem letu največji. Ker je večina tovrstnih sporazumov sklenjena za obdobje sedmih let, procesi še niso zaključeni. V primerjavi s celotnim stanjem NPE se je stanje NPE iz segmenta MRA znižalo predvsem na račun dejanskih poplačil, pa tudi zaradi prerazvrstitve komitentov v višje bonitetne razrede, kar predpostavlja uspešen zaključek finančnega ali poslovnega prestrukturiranja takega komitenta. Slednje je tudi eden glavnih ciljev prestrukturiranja, saj banke želijo ohraniti komitente in izboljšati njihove poslovanje. V letu 2016 ter v prvi polovici 2017 se je pritok novih NPE v segment MRA znižal, hkrati pa se od konca leta 2015 na tem segmentu postopoma znižuje tudi celotno stanje. Uspešnost MRA sporazumov se kaže tudi v boljših kazalnikih poslovanja vključenih podjetij.

V sedanjih razmerah obnovljene gospodarske aktivnosti morajo banke posebno pozornost posvetiti tudi novim posojilom, saj je previdno in preudarno ravnanje bank v procesu odobravanja posojil ključni  predpogoj za preprečitev nekontroliranega nastanka novih NPE in s tem ponovitev napak iz preteklosti. Banke morajo poskrbeti za vzpostavitev ustreznih notranjih kontrol nad postopki odobravanja posojil ter zagotoviti dosledno uporabo sistemov zgodnjih opozoril (EWS).

BS bo tudi v prihodnje nadaljevala z aktivnostmi na področju NPE. V okviru rednih nadzorniških aktivnosti bo BS tako še naprej spremljala in ocenjevala strategije upravljanja bank na področju NPE, operativne plane zniževanja NPE ter izvajala redni nadzorniški dialog z bankami. Za sistemsko pomembne banke bodo prav tako relevantne nadaljnje aktivnosti ECB na področju upravljanja z NPE, ki so v veliki meri sorodne z aktivnostmi, ki jih izvaja BS.

Področje NPE je posebej izpostavljeno tudi v zaključkih Sveta EU, objavljenih julija 2017. Svet pozdravlja dosedanje napore vseh deležnikov za uspešno razreševanje problematike NPE, hkrati pa poziva k nadaljnjim aktivnostim tako na ravni EU kot nacionalni ravni, ki naj bi prispevale k nadgradnji infrastrukture za upravljanje NPE. Evropska komisija naj bi tako v okviru dokončanja bančne unije pripravila zakonodajne podlage za:
(i) delovanje družb za upravljanje terjatev (BMCA),
(ii) razvoj sekundarnega trga za NPE,
(iii) okrepljeno zaščito zavarovanih upnikov,
(iv) nadgradnjo insolvenčnega režima ter
(v) večjo preglednost v zvezi z NPE.

Komisija je tako novembra že objavila posvetovalni dokument v zvezi z opredelitvijo minimalnega obsega popravkov za NPE, s katerimi želi še bolj neposredno in enotno za vse EU banke nasloviti problem premajhnega obsega popravkov vrednosti novih posojil, ki postanejo NPE. Številne aktivnosti v zvezi z NPE se obetajo tudi na ravni Evropske bančnega organa (EBA), ECB in Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB), ki naj bi za banke pripravili operativne smernice oz. napotke glede posameznih elementov upravljanja NPE, oz. razvili makrobonitetna orodja za naslovitev sistemskih tveganj, izhajajočih iz NPE. Vsi našteti napori, nadgrajeni z aktivnostmi v posameznih državah članicah, naj bi prispevali k zmanjšanju tveganj v bankah in posledično večji finančni stabilnosti v EU bančnem sektorju.