Nova napoved makroekonomskih gibanj v Sloveniji
Svet Banke Slovenije je na današnji seji obravnaval in potrdil gradivo Napovedi makroekonomskih gibanj v Sloveniji, december 2017.
Makroekonomske razmere v Sloveniji so ugodne. Gospodarska aktivnost se krepi že zadnja štiri leta, z njo pa se izboljšujejo tudi razmere na trgu dela. Pozitivna ciklična gibanja in nizka raven obrestnih mer ugodno vplivata tudi na stanje javnih financ, medtem ko ostaja rast cen zmerna. Napovedi makroekonomskih gibanj so zato tokrat še bolj optimistične, a kljub temu podvržene določenim tveganjem.
V obdobju napovedi pričakujemo visoko gospodarsko rast, ki naj bi v povprečju znašala 4 %. Rast naj bi bila najvišja letos, 4,7-odstotna, do leta 2020 pa naj bi se postopoma znižala na 3,4 %. Vzdržnost visoke gospodarske rasti naj bi omogočala njena široka zasnova, podprta z domačim povpraševanjem in močnim izvoznim sektorjem. Rast zasebne potrošnje naj bi ostala robustna, okrog 3-odstotna, in spodbujena z večanjem razpoložljivega dohodka in zmanjševanjem negotovosti. Poleg zasebne potrošnje naj bi se krepile tudi zasebne in javne investicije. Številni investicijski projekti domačih in tujih investitorjev so pred zagonom, vzpodbujeni z zmanjšanjem negotovosti v poslovnem okolju, povečanim optimizmom v izvoznem sektorju, krepitvijo zasebne potrošnje in ugodnimi pogoji financiranja. Rast investicij naj bi zato v naslednjih letih presegala 8 %, njihovo financiranje pa naj bi poleg notranjih rezerv podjetij deloma zagotavljala tudi bančna posojila.
Konkurenčen izvozni sektor in ugodne gospodarske razmere v mednarodnem okolju naj bi omogočale visoko rast izvoza v srednjeročnem obdobju. Rast izvoza naj bi podpirale tudi nove investicije v opremo in stroje ter nove proizvodne linije z višjo dodano vrednostjo. Te bodo dvigovale produktivnost izvoznega sektorja, kar bo ohranjalo konkurenčnost na rastočih globalnih trgih in omogočalo izkoriščanje rasti tujega povpraševanja. V obdobju napovedi zato pričakujemo, da bo rast izvoza v povprečju presegala 6 %. Kljub temu bo neto prispevek menjave s tujino k rasti BDP manjši kot v preteklih letih, saj bo povečano domače povpraševanje krepilo rast uvoza. Presežek blagovne menjave bo tako manjši, posledično bo nekoliko manjši tudi presežek na tekočem računu plačilne bilance, vendar bo ostal na zadostni ravni za blaženje morebitnega močnejšega poslabšanja pogojev menjave kot posledice cenovnih šokov na globalnem surovinskem trgu.
Z okrevanjem gospodarstva se izboljšujejo tudi razmere na trgu dela. Rast zaposlenosti naj bi se po letošnji pospešitvi v prihodnje postopoma umirila, a naj bi še naprej znašala v povprečju več kot 1 %. Staranje prebivalstva ter pomanjkanje usposobljenih delavcev se kažeta kot največja omejitvena dejavnika hitrejše rasti zaposlovanja v prihodnje. Sočasno naj bi se nadaljevalo tudi zniževanje stopnje anketne brezposelnosti, ki naj bi se do konca obdobja napovedi znižala že na okrog 5 % ter dodatno omejevala rast zaposlovanja v kasnejših letih. Zaposlovanje bo hitrejše v izvozno usmerjenih dejavnostih, gradbeništvu in storitvenih dejavnostih. Postopno zniževanje stopnje brezposelnosti pod mejo naravne stopnje brezposelnosti in strukturna neskladja na trgu dela bodo v obdobju napovedi že začela pritiskati na rast plač, ki se bo krepila skozi celotno obdobje napovedi. Ker bo ta presegala rast produktivnosti, se bo začela zviševati tudi rast stroškov dela na enoto proizvoda.
Rast agregatov domače potrošnje in stroškovni pritiski naj bi do konca obdobja napovedi zvišali inflacijo nad 2 %. Osnovna inflacija se bo tako do konca obdobja napovedi postopoma zvišala na okrog 2,5 %. Višja rast cen bo vidna predvsem pri storitvah, medtem ko bo rast cen drugih menjalnih dobrin nižja in bolj omejena. Po letošnji močnejši rasti cen energentov in hrane naj bi bila njihova rast v prihodnjih letih manj opazna v skupni inflaciji.
Večina tveganj pri napovedi rasti BDP in inflacije je tudi tokrat usmerjena navzgor. Največja tveganja za gospodarsko rast izhajajo še naprej iz domačega okolja in so povezana z rastjo zasebnih in državnih investicij. Še posebej pri državnih investicijah, ko gre za velike investicijske projekte, so lahko učinki na rast precejšnji. Rast zaposlovanja in zmanjšanje splošne negotovosti krepita zasebno potrošnjo, ki je ob ugodnih pogojih financiranja lahko tudi precej višja, še posebej v luči morebitne hitrejše rasti plač. Hitrejša rast plač in morebitni šoki v globalnih cenah surovin bi lahko povzročili višjo rast cen od predvidene v trenutnih napovedih.
