Pogosta vprašanja in odgovori o virtualnih valutah

18.01.2018 / Sporočilo za javnost

Nekatera pogosta vprašanja in odgovori o virtualnih valutah (posodobljeno 21. 3. 2018)

SPLOŠNO O VIRTUALNIH VALUTAH

  • Kaj so virtualne valute?

Virtualne valute (in med njimi tudi kripto valute, npr. Bitcoin) so oblika nereguliranega digitalnega zapisa vrednosti, ki ga ne izda centralna banka ali drug državni organ (in zato zanj ne jamči) in ki ni nujno vezan na običajno oziroma zakonito (fiat) valuto, ampak ga fizične in pravne osebe sprejemajo kot menjalno sredstvo, in ki se lahko elektronsko prenaša, shranjuje in izmenjuje.

Izraz virtualne valute se sicer široko uporablja, vendar v skladu z mnenjem Evropske centralne banke "virtualne valute s stališča Unije niso valute". Nadalje Evropska centralna banka v istem mnenju izpostavlja tudi, da "ker virtualne valute dejansko niso zakonito plačilno sredstvo, bi bilo natančneje, da se jih obravnava kot menjalno sredstvo in ne kot plačilno sredstvo.".

Ključne osnovne zančilnosti virtualnih valut oziroma Bitcoina so predstavljene tudi na spletni strani Evropske centralne banke.

  • Ali so osebe, ki omogočajo nakup, hranjenje in trgovanje z virtualnimi valutami sistemsko regulirane in nadzorovane? Kaj to pomeni za uporabnike?

Deležniki shem virtualnih valut, ki v Sloveniji omogočajo nakup (npr. menjalne platforme), hranjenje (npr. ponudniki digitalnih denarnic) in trgovanje z virtualnimi valutami niso sistemsko regulirani in nadzorovani. To pomeni, da teh subjektov noben organ ne licencira in nadzira z vidika ustreznosti njihovega upravljanja s tveganji (še posebej so relevantna operativna tveganja in kibernetska odpornost), ustrezne strokovnosti zaposlenih za opravljanje zadevnih storitev, ustreznosti poslovanja z uporabniki, ipd. Posledično bi se morali vlagatelji v virtualne valute zavedati specifičnosti takšnega nakupa in pretehtati, ali prevzeta tveganja ustrezajo njihovim osebnim preferencam in naložbenim ciljem.

ZA POTROŠNIKE, KI RAZMIŠLJAJO O NAKUPU VIRTUALNIH VALUT

  • Katera so tveganja, povezana z imetništvom virtualnih valut?

Evropski bančni organ je prepoznal več značilnosti in tveganj, ki bi se jih uporabniki virtualnih valut morali zavedati. Mednje sodijo zlasti naslednja tveganja:

  • svoj denar lahko izgubite na menjalni platformi;
  • vaš denar vam lahko ukradejo iz vaše digitalne denarnice;
  • če uporabljate virtualne valute kot plačilno sredstvo, niste zaščiteni kot v primeru prenosa s plačilnega (transakcijskega) računa;
  • vrednost virtualne valute, katere imetnik ste, se lahko hitro spremeni ali celo pade na nič.

Zaradi povečanega zanimanja za virtualne valute je Banka Slovenije potrošnike že leta 2013 seznanila z dotičnim opozorilom Evropskega bančnega organa. Dodatno je opozorilo glede tveganj, ki izhajajo iz imetništva virtualnih valut, oktobra 2017 izdal tudi Odbor za finančno stabilnost (OFS), katerega vodi Banka Slovenije. Nadalje je OFS v preteklem letu vzpostavil tudi delovno skupino za kibernetska tveganja in finančno tehnologijo (finteh), ki bo med drugim obravnavala tudi vprašanja, povezana z virtualnimi valutami.

Februarja 2018 so skupno opozorilo glede tveganj uporabe virtualnih valut za potrošnike izdali tudi Evropski nadzorni organi - Evropski nadzorni organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), Evropski bančni organ (EBA) ter Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) Opozorili so zlasti na:

• izrazito volatilnost in netransaprentnost cen virtualnih valut, pogosto prisotne zavajajoče informacije (goljufije/zlorabe);
• omejeno sprejemljivost oz. možnost uporabe virtualnih valut, zlasti na uporabo virtualnih valut kot (dolgoročnih) finančnih naložb;
• pomanjkljivo zaščito uporabnikov/investitorjev.

  • Na kaj naj bo še posebej pozoren posameznik, ki se odloča o nakupu virtualnih valut?

Pred nakupom virtualnih valut bi si moral posameznik odgovoriti najmanj na vprašanja, kot so:

  • Kdo je oseba, pri kateri bi kupil virtualne valute?
    Kako se izdaja posamezna valuta? Kako deluje oseba, pri kateri bom pridobil virtualno valuto? So mi zagotovili dovolj informacij in jasno odgovorili na vsa moja vprašanja?
    Kakšna so nadomestila (provizije), ki jih bom plačal za (i) pridobitev enot virtualne valute in (ii) prenos/prodajo teh enot?
    V kateri državi je locirana oseba, s katero sklepam pogodbo, in kakšna je tamkajšnja zakonodaja (davčna ureditev, preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, …)?
  • Kaj/kdo in na kakšen način mi zagotavlja, da bom lahko pridobljene enote virtualnih valut zamenjal nazaj v fiat valuto? Bo moje vplačilo financiralo izplačilo vlagateljev, ki prodajajo te enote virtualnih valut (lastnost denarnih verig)? Kako hitro lahko izvedem postopek zamenjave virtualne valute v fiat valuto?
  • Katera upravičenja pridobim z investiranjem? Ali konkretna shema virtualne valute sploh dopušča povratno menjavo v fiat valuto?
  • Kako bom hranil pridobljene enote virtualne valute? Kako varen je tak način hrambe ter kdo in s čim mi jamči za varnost hrambe? Kakšna nadomestila (provizije) bom plačal za omogočanje hranjenja enot virtualnih valut?
  • Katera pravna sredstva so mi na voljo v primeru, da bom žrtev goljufije ali prevare, in ali mi bo kdo povrnil sredstva v tem primeru?
  • Kakšna je davčna obravnava virtualnih valut in investiranja vanje? Kakšne so davčne obveznosti iz tega naslova? Za odgovor na to vprašanje preverite tudi pojasnila FURS.

Če posameznik ne razpolaga z dovolj informacijami, da bi lahko odgovoril na vprašanja, kot so primeroma navedena zgoraj, predlagamo, da zahteva jasne odgovore od osebe, pri kateri kupuje virtualne valute, oziroma naj ponovno razmisli o smiselnosti tovrstnega nakupa. Tudi če se dobro informirani posameznik odloči za tovrsten nakup, je priporočljivo, da sredstva vloži v obsegu, ki zanj ne predstavlja prevelike izpostavljenosti z zavedanjem, da jih lahko tudi izgubi.

ZA POTENCIALNE PONUDNIKE STORITEV, POVEZANIH Z VIRTUALNIMI VALUTAMI

  • Ali so virtualne valute tuje valute?

Virtualnih valut ni mogoče opredeliti kot tujo valuto oziroma devizo, saj Zakon o deviznem poslovanju (ZDP-2) kot tujo gotovino, opravljanje nakupov in prodaj s katero se šteje kot regulirana dejavnost opravljanja menjalniških poslov, opredeljuje bankovce in kovance v tuji valuti, ki jih je izdala centralna banka ali država. Subjekti, ki opravljajo menjavo virtualnih valut v in iz tradicionalnih oziroma fiat valut, torej ne potrebujejo dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje menjalniških poslov po ZDP-2.

  • Ali so virtualne valute elektronski denar? Ali z virtualnimi valutami lahko opravljamo plačilne storitve?

Glede na vse nam razpoložljive informacije o danes poznanih pojavnih oblikah virtualnih valut teh zaradi lastne denominacije ne moremo šteti za digitalni nadomestek bankovcev in kovancev posameznih tradicionalnih oziroma zakonitih ali fiat valut, ampak so to enote določene virtualne valute (npr. bitcoin ali ether) ali pa digitalna oblika povsem druge vsebine (žeton s pravicami intelektualne lastnine, žeton kot nosilec hibridne posojilne pogodbe, žeton kot dokazilo o donaciji s kombinacijo možnosti uporabe storitev ali povratnega plačila, ipd.). Zato tovrstne virtualne valute ne zadostijo kriterijem definicije elektronskega denarja in jih posledično ne moremo opredeliti kot predmet storitve izdajanja elektronskega denarja v skladu z Zakonom o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED). Ker glede na nam znane lastnosti virtualnih valut teh ne moremo opredeliti niti kot eno od drugih dveh oblik denarnih sredstev - to sta poleg elektronskega denarja gotovina (bankovci in kovanci) in knjižni denar - te tudi ne morejo biti predmet plačilnih storitev v skladu z ZPlaSSIED.

  • Ali lahko legalno uporabljam virtualne valute za plačevanje?

Zakon o uvedbi eura (ZUE) kot zakonito plačilno sredstvo v Sloveniji določa bankovce in kovance, ki se glasijo na evre (te so prodajna mesta dolžna sprejemati), nadzor nad izvajanjem te določbe ZUE pa opravlja Tržni inšpektorat Republike Slovenije. Citirana določba ZUE pa prodajnih mest oziroma trgovcev ne omejuje pri odločitvi, da za plačilo sprejemajo tudi druga plačilna sredstva, ki so bodisi regulirana (npr. plačilni instrumenti, elektronski denar, tuje valute) ali neregulirana (naturalna menjava, nove vrste plačilnih sredstev, kot so npr. virtualne valute, ...). Sprejemanje virtualnih valut kot plačilnega sredstva torej v Sloveniji (in Evropski uniji) ni nelegalno. Ob tem pa imetnikom virtualnih valut, ki te želijo uporabiti za plačevanje, priporočamo, da predhodno preverijo (morebitna) nadomestila oziroma provizije, ki bi jih morali plačali v ta namen.

 

Virtualne valute obravnavajo tudi druge institucije. Nekaj relevantnih povezav:

 

Dodatno gradivo: Virtualne valute_Prezentacija, 18. 1. 2018