Sporočilo za javnost - Podjetja zmerno povečujejo investicije v opremo in stroje

Svet Banke Slovenije je na današnji seji obravnaval gradivo Gospodarska in finančna gibanja, januar 2016.

Gospodarska rast Slovenije se je vsaj na podlagi dosegljivih mesečnih podatkov proti koncu leta še nekoliko upočasnila. Čeprav so bile razmere na glavnih trgih na prehodu v zadnje četrtletje 2015 vsaj v agregatu stabilne, se je dinamika slovenskega blagovnega izvoza do oktobra upočasnila močneje od pričakovanj. Upočasnitev je bila verjetno prehodna, saj se je izvoz novembra že povečal. Hkrati so večji izvozniki ostali razmeroma optimistični v ocenah pričakovanih naročil, stroškovna konkurenčnost izvoznega sektorja do podjetij iz evrskega območja pa se je še okrepila. Ob prehodno šibkejšem izvozu podatki kažejo na nadaljevanje zgolj zmernega okrevanja domače potrošnje, saj je mesečna rast prihodkov v trgovini ostala razmeroma nizka, v drugih storitvah pa se je celo ustavila. Enoletni presežek na tekočem računu plačilne bilance je tako oktobra ostal visok pri 7,6 % BDP.

Četrtletna dinamika gospodarske rasti se je upočasnila že v tretjem četrtletju 2015, a le zaradi padca aktivnosti v gradbeništvu. Ta je posledica zaključevanja močnega investicijskega cikla države, spodbujenega z neenakomernim črpanjem evropskih sredstev. Padec gradbenih investicij je bil tudi edini dejavnik znižanja medletne rasti domače potrošnje na le 0,3 %. Znižanje agregatne rasti pa zakriva pozitivne spremembe v gospodarstvu. 

Robustnost gospodarske rasti se je z vidika virov dodane vrednosti v tretjem četrtletju povečala, ponovno pa se je izboljšala tudi struktura investicij. Prispevek industrije k rasti BDP se je kljub nižji rasti izvoza ohranil na ravni predhodnih četrtletij, močneje pa se je povečala rast v storitvah, ki so tokrat k agregatni rasti prispevale že dobro polovico. Hkrati pa je bil nakazan obrat v zmerno rast investicij v opremo in stroje, ki ga omogoča visok finančni presežek podjetij. Nadaljevala se je medletna rast potrošnje gospodinjstev in države, a je v obeh primerih ostala med nižjimi v evrskem območju. To se prek šibkega uvoza zrcali v visokem prispevku neto menjave s tujino, ki je k 2,5-odstotni rasti BDP v tretjem četrtletju prispevala kar 2,3 odstotne točke.

Banka Slovenije ocenjuje, da se tveganja za rast tujega povpraševanja v letu 2016 še naprej povečujejo. Signali iz mednarodnega okolja so sicer različni. Geopolitična trenja na Bližnjem vzhodu se dodatno zaostrujejo, a za zdaj še brez opaznejših gospodarskih posledic. Tehtana ocena napovedi rasti glavnih trgovinskih partneric se proti koncu leta 2015 ni bistveno znižala, gospodarska klima v evrskem območju pa je ostala stabilna. Hkrati so se še naprej zniževale ocene globalne gospodarske rasti. Rast v glavnih gospodarstvih ostaja neenakomerna, kar se je začelo odražati tudi v divergenci denarnih politik ECB in Fed. Prek učinka na tečaj evra bo to še naprej pozitivno prispevalo k cenovni konkurenčnosti izvoznega sektorja evrskega območja, trenutno ohranjanje nizkih cen surovin pa bo preprečevalo povečevanje njegovih vhodnih stroškov, a zato tudi ohranjalo deflacijske pritiske.

Agregatna gibanja na trgu dela so ostala pozitivna tudi v drugi polovici leta 2015. Še naprej so prevladovale fleksibilne oblike zaposlovanja, saj so, med drugim, samozaposleni prispevali skoraj tretjino k povečanju zaposlenosti. Reforma trga dela iz leta 2013 ne daje več želenih učinkov, saj se spet zmanjšuje delež novih zaposlitev za nedoločen čas ter povečuje delež prilivov v brezposelnost zaradi poteka zaposlitve za določen čas. Nadaljevala se je zelo nizka rast plač, tudi zaradi večjega zaposlovanja delavcev v nižjih dohodkovnih razredih. Struktura zaposlovanja se odraža na nizki rasti produktivnosti dela, ki pa vseeno prehiteva rast plač, kar še izboljšuje stroškovno konkurenčnost.

Slovenija je v letu 2015 prvič, odkar merimo rast cen z indeksom HICP, v povprečju leta beležila deflacijo. Ta je bila posledica znižujočih pritiskov tako iz mednarodnega kot domačega okolja. Cene so upadle močneje kot v povprečju evrskega območja zaradi večjega vpliva cen nafte na slovensko inflacijo in zaradi nižje rasti končne potrošnje. 

V letu 2015 je bil glavni cilj Slovenije na fiskalnem področju znižanje primanjkljaja države pod 3 % BDP. Po zadnjih ocenah je bil cilj dosežen, uradni letni podatki pa bodo znani konec marca 2016. Prihodki države so bili v prvih treh četrtletjih 2015 medletno višji za 3,8 % zaradi ugodnejših makroekonomskih razmer in povišanja obremenitev z nekaterimi davki in prispevki. Izdatki države po izključitvi enkratnih dogodkov pa so bili medletno približno enaki. 

Vsi domači sektorji, z izjemo države, že tretje leto zapored ustvarjajo finančne presežke. Skupni presežek do tujine je v drugem četrtletju 2015 na letni ravni dosegel 6,2 % BDP, kar pomeni, da je narodnogospodarsko varčevanje precej večje od investicij. Varčevanje podjetij je že preseglo raven varčevanja pred krizo. Hkrati investicije dosegajo le polovico tistih pred krizo, vendar je bila takrat stopnja investiranja nevzdržno visoka. Podjetja so svoj presežek usmerjala tudi v zmanjševanje dolga, gospodinjstva pa v gotovino in vloge pri bankah. 
Vračanje zaupanja v banke je izboljšalo strukturo virov njihovega financiranja, s čimer se zmanjšujejo tudi sistemska tveganja, vendar pa se hkrati zaradi krajšanja ročnosti virov povečuje nestabilnost strukture virov. Kljub ugodnim pogojem financiranja in naraščanju povpraševanja po posojilih pa ostajajo banke pri naložbah previdne.

Izšla je tudi publikacija Povzetek makroekonomskih gibanj, januar 2016.

*Publikacija Gospodarska in finančna gibanja je vsebinsko razširjena, določene teme so izpostavljene v okvirjih.