Povzetek makroekonomskih gibanj, februar 2018
Svet Banke Slovenije je danes obravnaval in sprejel gradivo Povzetek makroekonomskih gibanj, februar 2018.
Ocene srednjeročnih globalnih gospodarskih razmer so optimistične. MDS v januarskih napovedih za leti 2018 in 2019 pričakuje globalno rast BDP na ravni blizu 4 %, ohranjanje solidne rasti mednarodne trgovine ter okrepitev inflacije v razvitih gospodarstvih na okrog 2 %. Januarja so se ponovno zvišali gospodarski obeti za glavne trgovinske partnerice Slovenije. Kazalniki zaupanja v evrskem območju ostajajo opazno nad dolgoletnim povprečjem, solidno rast gospodarske aktivnosti na začetku letošnjega leta pa nakazuje tudi vrednost kazalnika PMI (Purchasing Managers Index). Cenovni pritiski na mednarodnem trgu surovin so na začetku februarja popustili z obratom navzdol v ceni nafte, kar bo znižalo prispevek cen energentov k domači inflaciji.
Gospodarska rast v Sloveniji ostaja visoka. Rast aktivnosti v industriji, trgovini na drobno in gradbeništvu je bila novembra lani med najvišjimi v evrskem območju. Izstopala je tudi rast blagovnega izvoza. Upočasnitev rasti investicij v lanskem tretjem četrtletju je bila zgolj začasna, saj struktura rasti uvoza in večja investicijska aktivnost države nakazujeta višjo rast investicij v zadnjem četrtletju. Da so pogoji za investiranje zelo ugodni, kažejo rezultati ankete SURS med podjetji v predelovalnih dejavnostih, ki zelo pozitivno ocenjujejo tako dejavnike financiranja kot dejavnike povpraševanja. Zaupanje v gospodarstvu je ostalo januarja izrazito visoko, nadaljevanje visoke rasti BDP v prvem letošnjem četrtletju pa nakazujejo tudi rezultati modela Banke Slovenije za kratkoročno napovedovanje gospodarskih gibanj.
Rast zaposlovanja je bila novembra spet visoka, zaradi višjih izrednih izplačil pa se je precej povišala tudi povprečna medletna rast plač. Število zaposlenih v zasebnem sektorju je bilo novembra medletno višje za 4 %, kar je blizu stopnjam rasti iz zadnjega obdobja pred krizo. V razmerah močnega povpraševanja po delu že prihaja do strukturnih sprememb na trgu dela, saj pada dolgotrajna brezposelnost, hkrati pa hitro narašča število novih zaposlitev za nedoločen čas. Medletna rast povprečne bruto plače je novembra dosegla 4,1 %, vendar predvsem zaradi visokih izrednih izplačil kot posledice davčne razbremenitve in dobrih poslovnih rezultatov. Hkrati je rast osnovnih plač – vsaj v razmerju do obrata v inflaciji – ostala razmeroma nizka pri 2,4 %. Močan gospodarski cikel še ni ustavil izseljevanja iz države. V lanskih prvih treh četrtletjih se je iz Slovenije odselilo 13.587 oseb oziroma le 72 manj, kot se jih je v Slovenijo priselilo. Zmanjševanje razpoložljivosti delovne sile tako zadržuje predvsem naraščanje stopnje participacije, ki je v lanskem tretjem četrtletju znašala že 74,5 %, kar je dve odstotni točki nad najvišjo ravnjo pred krizo.
Fiskalni položaj države se je lani precej izboljšal. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je do novembra padel na 0,5 % BDP, kar je medletno manj za 1,9 odstotne točke. Visoka rast prihodkov je bila posledica hitre rasti zaposlovanja, višje zasebne potrošnje in visokih dobičkov podjetij. Rast odhodkov je bila novembra visoka zaradi enkratnega transferja sredstev iz državnega proračuna v javne zdravstvene zavode, vendar je v prvih enajstih mesecih za rastjo prihodkov zaostajala za več kot tri odstotne točke. Izboljšanje fiskalnega položaja izvira predvsem iz gibanj v državnem proračunu, kjer je bil lani realizirani primanjkljaj v višini 332 mio EUR za 120 mio EUR manjši od predvidenega v oktobrskem Poročilu o primanjkljaju in dolgu. Lanski primanjkljaj sektorja država bi bil tako lahko celo manjši od vladnih načrtov, po katerih naj bi znašal 0,8 % BDP. Kljub izboljšanemu fiskalnemu položaju države in ugodnim makroekonomskim napovedim je treba ohraniti zmerno rast odhodkov za dosego načrtovanega javnofinančnega presežka v srednjeročnem obdobju.
Medletna rast cen v Sloveniji, merjena s HICP, se je januarja znižala za 0,2 odstotne točke na 1,7 %, predvsem zaradi učinkov osnove v cenah naftnih derivatov, ki so nekoliko znižali evrsko inflacijo že decembra. Nekoliko se je znižala tudi rast cen hrane, kjer so prav tako že prisotni učinki osnove. Po drugi strani je morda že opazna nekoliko močnejša krepitev domačih cenovnih dejavnikov, saj se je povišala rast cen storitev, negativni prispevek industrijskih proizvodov brez energentov pa je bil izrazito majhen že drugi mesec zapored. Na tej podlagi je najožji kazalnik osnovne inflacije z izločenimi učinki cen energentov in hrane januarja z 1,2 % presegel povprečja prejšnjega leta. S tem je slovenska osnovna inflacija prvič v zadnjih šestih mesecih prehitela evrsko, ki se v zadnjem polletju ohranja na ravni okrog 1,0 %.
Publikacija: Povzetek makroekonomskih gibanj
