Sporočilo za javnost – Napovedi makroekonomskih gibanj v Sloveniji, junij 2017
Svet Banke Slovenije je na današnji seji obravnaval in sprejel gradivo Napovedi makroekonomskih gibanj v Sloveniji, junij 2017
Makroekonomske razmere v Sloveniji se izboljšujejo že četrto leto zapored. S krepitvijo gospodarstva na vseh ravneh in ugodnimi javnofinančnimi gibanji se ponovno vzpostavljajo makroekonomska ravnovesja, potrebna za nadaljnji razvoj, investicije in družbeno blaginjo. Napovedi makroekonomskih gibanj so zato tokrat bistveno bolj opti-mistične in uravnotežene, a kljub temu podvržene določenim tveganjem iz domačega in zunanjega okolja.
Letos in v prihodnjih dveh letih pričakujemo, da bo gospodarska rast v Sloveniji med višjimi v evrskem območju (v 2017 3,5%, v 2018 3,1%, v 2019 3,0%). Ob takšni rasti se po približno 10 letih, ko so bili z začetkom krize prekinjeni, procesi konvergence ponovno nadaljujejo. Krepijo se tako zasebne kot državne investicije, krepitev domačega povpraševanja pa postaja steber gospodarske rasti. Številni investicijski projekti tako domačih kot tujih investitorjev so pred zagonom, vzpodbujeni z zmanjšanjem negotovosti v poslovnem okolju, ugodnimi pogoji financiranja, povečanim optimizmom v izvoznem sektorju in krepitvijo zasebne potrošnje. Zadnja bo spodbujena z ugodnimi razmerami na trgu dela in zmanjšanjem negotovosti med potrošniki in bo poleg investicij ključni dejavnik gospodarske rasti. Ob visoki ravni zadržanih dobičkov podjetij in razmeroma visoki stopnji varčevanja prebivalstva bodo potrebe po zunanjem financiranju tako investicij kot potrošnje v primerjavi s predkriznim obdobjem manjše, rast posojil zmernejša, gospodarska rast pa vzdržnejša.
Z izboljševanjem razmer v mednarodnem okolju se nadaljuje krepitev rasti tujega povpraševanja in s tem izvoznega sektorja. Rast izvoza bo tako tudi v prihodnje visoka in naj bi v povprečju obdobja znašala 5,5 %. Kljub nadaljevanju rasti izvoza bo neto prispevek menjave s tujino h gospodarski rasti bistveno manjši kot v preteklih letih, saj bo povečano domače povpraševanje deloma pokrito z višjim uvozom. Presežek blagovne menjave bo tako manjši, posledično bo manjši tudi presežek na tekočem računu plačilne bilance. Ta bo kljub temu še zmeraj visok in odraz zunanje konkurenčnosti gospodarstva ter blažilec morebitnih nepričakovanih pretresov v mednarodnem okolju.
Sočasno se z okrevanjem gospodarstva izboljšujejo tudi razmere na trgu dela. Ob ugodni skoraj 1,5-odstotni povprečni rasti zaposlenosti pričakujemo do konca leta 2019 tudi postopno znižanje stopnje brezposelnosti na predkrizno raven okrog 6 %. Zaposlovanje bo hitrejše v izvozno usmerjenih dejavnostih, gradbeništvu in storitvenih de-javnostih. Postopno zniževanje stopnje brezposelnosti pod mejo naravne stopnje brezposelnosti in strukturna neskladja na trgu dela bodo v obdobju napovedi že začela pritiskati na rast plač, ki se bo krepila skozi celotno obdobje napovedi. Ker bo ta presegala rast produktivnosti, se bo začela zviševati tudi rast stroškov dela na enoto proizvoda.
Inflacija se bo zato začela postopoma zviševati in bo ob koncu obdobja napovedi presegla 2 %.Če bodo letos na inflacijo pomembno vplivali bazni učinki cen energentov in hrane, bo rast cen v prihodnjih dveh letih predvsem pod vplivom domačih dejavnikov. Z nadaljevanjem gospodarske rasti nad trenutno ocenjeno potencialno rastjo se bo letos začela postopoma odpirati tudi proizvodna vrzel, dodatne pritiske na rast cen pa bo povzročala še višja rast plač od produktivnosti. Osnovna inflacija se bo tako do konca obdobja napovedi postopoma zvišala na približno 2,5 %, višja rast cen pa bo vidna predvsem pri storitvah, medtem ko bo rast cen drugih menjalnih dobrin nižja in bolj omejena.
Večina dejavnikov negotovosti, ki spremljajo tokratne napovedi, bi lahko pozitivno vplivali tako na gospodarsko rast kot inflacijo. Največja tveganja za napovedano gospodarsko rast prihajajo tokrat iz domačega okolja, in sicer predvsem s strani morebitno hitrejše rasti bodisi zasebnih bodisi državnih investicij. Še posebej pri državnih investicijah, ko gre za velike investicijske projekte, so lahko učinki na rast precejšnji. Optimizem na trgu dela in zmanjšanje splošne negotovosti krepita zasebno potrošnjo, ki je ob ugodnih pogojih financiranja lahko tudi precej višja. Z vidika napovedi obstajajo tudi nezanemarljiva tveganja morebitne hitrejše rasti držav v razvoju in Rusije, ki lahko še dodatno okrepi rast izvoza. Pri napovedih inflacije se poleg tveganj iz mednarodnega okolja dodatno krepijo tveganja iz domačega okolja. Poleg negotovega gibanja cen nafte lahko bistveno hitrejša gospodarska rast v daljšem obdobju poveča pritiske s strani povpraševanja in povzroči hitrejšo rast cen. Ob hkratni višji rasti plač od pričakovane so lahko učinki na inflacijo še večji.
Publikacija: Napovedi makroekonomskih gibanj v Sloveniji