Mesečna informacija o poslovanju bank, april 2018
Svet Banke Slovenije je na seji obravnaval in sprejel gradivo Mesečna informacija o poslovanju bank v februarju 2018.
Ključni poudarki:
- Banke so v prvih dveh mesecih letošnjega leta poslovale z dobičkom. Bruto dohodek je zaostajal za lanskim, k čemur so prispevali nižji neto obrestni prihodki in neto neobrestni prihodki.
- Rast posojil nebančnemu sektorju se je po decembrskem zmanjšanju v začetku leta 2018 ponovno okrepila. Kljub porastu obseg posojil nefinančnim družbam zaostaja za obsegom posojil gospodinjstvom.
- Kakovost bančnih naložb se z zniževanjem deleža in obsega nedonosnih terjatev izboljšuje.
Bilančna vsota slovenskega bančnega sistema se je v prvih dveh mesecih letošnjega leta povečala na 38,1 mrd EUR in je bila februarja višja za 3% medletno. Glavni vir financiranja ostajajo vloge nebančnega sektorja, ki so se v deležu še okrepile. Med naložbami so porasla posojila nebančnemu sektorju.
Medletna rast posojil nebančnemu sektorju se je po decembrskem zmanjšanju v začetku leta 2018 ponovno zvišala in februarja dosegla 5,8% (v tem prispeva učinek MSRP9 0,3 odstotne točke). Prirast posojil nebančnemu sektorju v začetku letošnjega leta je posledica tako učinkov uvedbe novih računovodskih standardov kot tudi dejanskega povečanja posojil nefinančnim družbam in gospodinjstvom. Posojila nefinančnim družbam so se v prvih dveh mesecih 2018 povečala na 8,4 mrd EUR in so bila februarja medletno višja za 3,1%. Kljub porastu obseg posojil nefinančnim družbam, ta za dobro milijardo evrov zaostaja za obsegom posojili gospodinjstvom v bilanci bančnega sistema. Rast posojil gospodinjstvom se postopno upočasnjuje, februarja je znašala 6,7% medletno. Rast potrošniških posojilih ostaja z 12,1% še visoka. Postopno se zmanjšuje tudi rast stanovanjskih posojil, februarja je znašala 4,4% medletno. Vendar stanovanjska posojila tako po obsegu kot prirastu še naprej presegajo potrošniška posojila.
Spreminjanje strukture financiranja se odraža v povečevanju deleža vlog nebančnega sektorja, ki je februarja dosegel skoraj 73% vseh bančnih virov. Rast vlog nebančnega sektorja se je stabilizirala pri 5,3% medletno, medtem ko se nadaljuje volatilna in visoka rast vlog nefinančnih družb. Najpomembnejši vir financiranja ostajajo vloge gospodinjstev, ki so bile februarja medletno višje za 5,7%. Soliden porast vlog gospodinjstev v prvih dveh mesecih, za 306 mio EUR, je bil izključno posledica neto porasta vpoglednih vlog in zmanjšanja vezanih vlog. Z naraščanjem vpoglednih vlog se nadalje zmanjšuje povprečna ročnost virov financiranja bank. Delež vpoglednih vlog se je v začetku letošnjega leta povečal na 69,2% vseh vlog nebančnega sektorja oziroma 71,8% vlog gospodinjstev.
Ugoden vpliv gospodarske rasti in aktivnosti bank za zniževanje nedonosnih terjatev se odraža v vedno boljši kakovosti bančnih naložb. Do februarja 2018 se je delež nedonosnih izpostavljenosti (NPE) bank znižal na 5,6%, obseg pa na 2,4 mrd EUR. V prvih dveh mesecih se je delež NPE najbolj znižal v sektorju podjetij, ki kljub temu ostaja skupina komitentov, ki je najbolj obremenjena z NPE, 12,1%. Delež NPE do tujcev se je znižali pod povprečje bančnega sistema, na 4,9%.
Slovenske banke so v prvih dveh mesecih letošnjega leta poslovale z dobičkom pred obdavčitvijo v višini 77 mio EUR, kar je 6% manj kot v enakem obdobju lani. Bruto dohodek je zaostal za lanskim za 8,6%, k čemur so prispevali nižji neto obrestni prihodki in neto neobrestni prihodki. Neto obrestna marža se je po stabilizaciji v zadnjem četrtletju lanskega leta, ko je znašala 1,83%, v prvih dveh mesecih letos znižala na 1,81%. Banke so nadaljevale z neto sproščanjem oslabitev in rezervacij, do februarja v višini 14,7 mio EUR.
Likvidnostni položaj bank ostaja ugoden. Banke imajo visoko presežno likvidnost, ohranja se visok količnik likvidnosti prvega razreda in delež prostega sklada finančnega premoženja. Banke ohranjajo tudi visok obseg sekundarne likvidnosti, ki znaša blizu petine bilančne vsote.
Kapitalska ustreznost bančnega sistema se je v zadnjem četrtletju lanskega leta ponovno znižala in na posamični osnovi dosegla 19,8%, na konsolidirani osnovi pa 18,1%. Na zniževanje kapitalske ustreznosti v lanskem letu je vplivala predvsem višja rast tveganju prilagojene aktive ter posledično rast kapitalskih zahtev v primerjavi z rastjo kapitala.