Mesečna informacija o poslovanju bank, marec 2018

Svet Banke Slovenije je obravnaval in sprejel gradivo Mesečna informacija o poslovanju bank, marec 2018.

Ključni poudarki:

• Posojilna aktivnost bank se pri posojilih gospodinjstvom upočasnjuje, medtem ko posojila podjetjem ohranjajo nižjo, vendar stabilno rast.
• Ohranja se relativno visoka rast vlog gospodinjstev, z nekoliko počasnejšo rastjo vpoglednih vlog.
• Bančni sistem je v prvem četrtletju letos posloval z dobičkom pred obdavčitvijo v višini 143 mio EUR, podobno kot v enakem obdobju lani. Sproščanje oslabitev in rezervacij je bilo manjše od primerljivega lanskega.

Bilančna vsota slovenskega bančnega sistema je marca 2018 znašala 38,1 mrd EUR in je bila za 1,3% višja kot pred enim letom. Med viri financiranja so se v prvem četrtletju letos povečale zlasti vloge gospodinjstev in kapital bank. Med naložbami so banke letos povečale predvsem posojila bankam in nebančnemu sektorju, medtem ko so se naložbe v vrednostne papirje zmanjšale.

Rast posojil nebančnemu sektorju se je po povečanju v začetku leta 2018, ki je bilo posledica tako dejanskega povečanja posojil nefinančnim družbam in gospodinjstvom kot tudi učinkov uvedbe novih računovodskih standardov, marca znižala na 5,1% medletno. Prirast posojil nefinančnim družbam je bil marca sicer negativen, vendar se je medletna rast kljub temu nekoliko povečala, na 3,4%.  Po večletnem upadanju ponovno rastejo tudi kratkoročna posojila podjetjem. Kreditni standardi največjih slovenskih bank so se letos nekoliko ublažili, rast povpraševanja podjetij po posojilih pa okrepila.

Rast posojil gospodinjstvom se upočasnjuje od oktobra lani, do konca marca se je znižala na 6,5% medletno. Umirja se tako rast stanovanjskih kot potrošniških posojil, pri prvih se je medletna rast znižala na 4,1%, pri drugih na 11,5%. Upočasnjevanje posojilne aktivnosti sovpada tudi z blago zaostritvijo kreditnih standardov pri potrošniških posojilih in nespremenjenimi standardi pri stanovanjskih posojilih. Podobno je pri stanovanjskih posojilih povpraševanje ostalo razmeroma nespremenjeno, pri potrošniških posojilih pa se je nekoliko zmanjšalo.

Banke so v zadnjih letih z razdolževanjem v tujini močno spremenile strukturo financiranja, kar se odraža v visokem deležu vlog nebančnega sektorja v bančnih virih, dobrih 72% bilančne vsote. Rast vlog nebančnega sektorja se je v prvem četrtletju sicer znižala na 4,2% medletno. Najpomembnejši vir financiranja ostajajo vloge gospodinjstev, ki so bile marca medletno višje za 5,8%. Delež vpoglednih vlog v ročnostni strukturi vlog nebančnega sektorja  se je približal 70%. Banke zaenkrat nimajo potrebe po financiranju posojilne aktivnosti z drugimi viri, povečanje vlog nebančnega sektorja je v zadnjem letu še vedno presegalo povečanje posojil.

Kakovost bančnih naložb se izboljšuje. Delež nedonosnih izpostavljenosti (NPE) bank se je do marca 2018 znižal na 5,4%, obseg NPE pa na 2,3 mrd EUR. Uvedba MSRP 9 v začetku leta 2018 je k znižanju deleža NPE prispevala 0,3 odstotne točke. V portfelju nefinančnih podjetij je stanje NPE znižano na 1,6 mrd EUR, kar predstavlja dve tretjini celotnih NPE v bankah, delež ostaja kljub zniževanju visok, 11,8%. Banke so tudi marca zmanjševale NPE do tujcev, na 328 mio EUR oz. 4,4%.

Bančni sistem je v prvem četrtletju letos posloval z dobičkom pred obdavčitvijo v višini 143 mio EUR, podobno kot v enakem obdobju lani. Bruto dohodek je bil medletno višji za 2,8%, k čemur so prispevali višji neto neobrestni prihodki. Stopnja rasti neto obrestnih prihodkov je še vedno negativna, vendar se upadanje znižuje. Neto obrestna marža se je po stabilizaciji v zadnjem četrtletju 2017, ko je znašala 1,83, do konca marca znižala na 1,81. Banke so v marcu povečale oslabitve in rezervacije, zato se je skupen obseg neto sproščenih oslabitev in rezervacij v prvem četrtletju 2018 zmanjšal na 8,7 mio EUR.

V bančnem sistemu se ohranja visoka presežna likvidnost. Delež prostega sklada finančnega premoženja pri Banki Slovenije je, kljub rahlemu zmanjšanju v prvem četrtletju 2018, ostal visok. Delež sekundarne likvidnosti dosega skoraj petino bilančne vsote. Nadalje se spreminja struktura sekundarne likvidnosti v smeri zmanjševanja deleža vrednostnih papirjev Republike Slovenije, ki je marca znašal 45%.

Kapitalska ustreznost bančnega sistema se je lani zmanjšala za eno odstotno točko in konec leta 2017 na posamični osnovi dosegla 19,8%, na konsolidirani osnovi pa 18,1%. Kapitalske zahteve so se zaradi krepitve kreditne aktivnosti lani povečale bolj kot kapital, kar je vplivalo na zmanjšanje kapitalske ustreznosti.

Mesečna informacija o poslovanju bank