Banka Slovenije je opozarjala na tveganja

V zvezi s policijskimi preiskavami povezanimi z najemanjem posojil v bankah, ki so potekale v preteklih dneh, Banka Slovenije sporoča, da tovrstne probleme povezane z notranjimi prevarami zaznava skoraj v vsaki banki, pri čemer pa so tovrstne prevare omejene na manjše primere, izjema je bil primer ene izmed bank v letu 2017.

Banka Slovenije področju potrošniškega kreditiranja posveča veliko pozornost, še posebej zaradi rasti in zniževanja bonitetnih standardov na tem področju. Oddelek Nadzor bančnega poslovanja v Banki Slovenije je v zadnjem obdobju opravil več pregledov na področju kreditnega tveganja potrošniških posojil. Tovrstna posojila predstavljajo približno tretjino vseh kreditov prebivalstvu, so se pa v zadnjih dveh letih povečala bolj kot druga, pri čemer so razlike med bankami precejšnje. Poleg teh pregledov, je Banka Slovenije v nekaterih bankah še bolj podrobno proučila področje prevar in skladnosti. Banka Slovenije je namreč člane bivše posebne inšpekcijske skupine usmerila na sistematično delo preprečevanja prevar v bančnem sektorju.

Banka Slovenije v okviru nadzora skladnosti poslovanja bank poleg področja PPDFT, redno spremlja izvajanje Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK-2), izvaja nadzor nad kreditnimi posredniki in nadzor nad preprečevanjem prevar in zlorab v bančnem sistemu, ki predstavlja dopolnitev bonitetnega nadzora. V okviru nadzora se ugotavljajo slabe bančne prakse in ali imajo banke vzpostavljen učinkovit način obrambe proti prevaram, ki zagotavlja zmanjševanje in odpravljanje dejavnikov, ki do njih vodijo, tako na nivoju posamezne banke kot na sistemskem nivoju.

Na povečana tveganja iz naslova zniževanja kreditnih standardov v primeru t.i. hitrih kreditov je Banka Slovenije v zadnjem obdobju večkrat opozorila banke, še posebej v pismu bankam 27. marca 2018, na bilateralnih sestankih s posameznimi bankami in na sestanku s člani uprav bank, 5. junija 2018. Pri tem je Banka Slovenije še posebej izpostavila zahteve po ustreznem nivoju notranjih kontrol in presoje bonitete strank predvsem v avtomatiziranih postopkih odobravanja kreditov:
• z upoštevanjem sprejete kreditne politike, ki mora biti usklajena s strategijo in apetitom nagnjenosti k tveganjem,
• z jasnimi kreditnimi standardi odobravanja z zagotovljeno tehnično podporo in jasnimi merili upoštevanja izjem,
• z ustrezno cenovno politiko,
• z metodologijo popravkov vrednosti,
• z učinkovitim sistemom spremljave tveganj vključno s sistemom zgodnjega opozarjanja za odkrivanje povečanega kreditnega tveganja in
• z vzpostavitvijo ustreznega kontrolnega okolja za zniževanje operativnih tveganj (prevar).

Poleg navedenega je z zgoraj navedenimi postopki nadzora v več primerih bankam naložila, da:
• pravočasno identificirajo stranke in ustrezno preverijo podatke, ki jih dostavijo stranke,
• preverijo nizko postavljene meje preostanka razpoložljivega dohodka ob izračunu kreditne sposobnosti komitenta,
• upoštevajo vse življenjske stroške oziroma ustrezno ugotavljajo premoženjsko stanje posameznega potrošnika pri izračunu kreditne sposobnosti,
• izboljšajo limitni sistem za omejevanje kreditnega tveganja iz naslova kreditiranja prebivalstva,
• izboljšajo bonitetno razvrščanje strank – neupoštevanje vseh informacij, ki vplivajo na poslabšano kreditno sposobnost komitenta,
• analizirajo cenovne vzdržnosti produktov potrošniškega kreditiranja banke in upoštevajo vse komponente (npr. starost portfelja),
• ažurirajo dokumentacijo oziroma delovna navodila pri odobravanju potrošniških posojil.

Naj dodamo, da Banka Slovenije že več mesecev sodeluje pri predlagani pobudi za spremembo Zakona o centralnem kreditnem registru, kjer zagovarja stališče, da glavno vodilo ne more biti le zasledovanje hitrosti in avtomatiziranost dostopa/odobravanja t.i. hitrih kreditov, temveč je potrebno obenem zagotoviti tudi ustrezno obvladovanje kreditnih, operativnih, varnostnih in drugih tveganj.

V javnosti se pojavljajo tudi namigovanja o domnevnih pomanjkljivostih sistema SISBON, ki naj bi zaradi dolgega postopka zaznavanja prezadolženosti subjektov, omogočal zlorabe. Naj poudarimo, da je Banka Slovenije ob zaznavi povečanega obsega ponudbe t.i. hitrih kreditov pri bankah, s podzakonskim aktom sprejela ukrep, ki člane sistema SISBON zavezuje k takojšnjemu posredovanju vseh sprememb podatkov v zvezi z zadolženostjo komitentov. Ta obveznost se bo v praksi, zaradi potrebnih tehničnih prilagoditev, začela izvajati 1. marca 2019.

Banka Slovenije kot upravljavec SISBON in SISBIZ v okviru teh sistemov ne predpisuje načina določanja kreditne sposobnosti članom sistema ali opredelitve prezadolževanja. Način določanja, spremljanja in zaznavanja prezadolževanja je tako predmet poslovne politike posameznega člana, pri čemer so podatki iz SISBON in SISBIZ, poleg informacij, s katerimi član že razpolaga, zgolj dodatna informacija pri postopkih odobravanja in sklenitvi kreditnega posla.

Notranjim prevaram v bančništvu se ni moč izogniti, s preudarno kreditno politiko in notranjimi kontrolami pa je mogoče obseg notranjih prevar učinkovito zmanjšati.