Stresni testi 2018

V letu 2018 je Evropski bančni organ (EBA), v sodelovanju z Evropskim odborom za sistemska tveganja (ESRB), Evropsko centralno banko (ECB) ter Enotnim nadzornim mehanizmom (SSM), po enoletnem premoru zopet izvedel vajo vseevropskih stresnih testov bank.

Cilj vseevropskih stresnih testov je zagotoviti nadzornikom, bankam in drugim udeležencem na trgu skupen analitičen okvir za ustrezno primerjavo in oceno odpornosti evropskih bank in evropskega bančnega sistema na neugodne razmere na trgu. Rezultati letošnjih stresnih testov vključujejo tudi učinke prehoda bank na uporabo novega računovodskega standarda MSRP 9 s 1. 1. 2018. Prag uspešnosti izvedbe letošnjih stresnih testov, merjen s količnikom kapitalske ustreznosti, ni bil določen. Se pa rezultati stresnih testov upoštevajo kot eden od vhodnih elementov v okviru procesa rednega pregledovanja in ovrednotenja tveganj banke, ki ga vsako leto izvedejo pristojni nadzorniki.

V vajo je bilo vključenih 48 največjih sistemsko pomembnih bank (70 % EU bančnega sistema), od katerih jih 33 sodi pod neposredni nadzor SSM. Slovenske banke zaradi majhnosti (prag za vključitev je bil najmanj 30 mrd EUR bilančne vsote) v vajo stresnih testov EBE niso bile vključene. Vaja stresnih testov EBE se je pričela konec januarja 2018, banke pa so rezultate stresnih testov v več zaporednih ponovitvah posredovale v obdobju od konca maja do oktobra 2018. Po izvedenem procesu preverjanja kakovosti rezultatov so bili rezultati stresnih testov, vključno z individualnimi rezultati bank, objavljeni na spletni strani EBE dne 2. 11. 2018.

Več o scenarijih, metodologiji, obrazcih in vzorcu vključenih bank si lahko ogledate na spletni strani:
https://www.eba.europa.eu/-/eba-launches-2018-eu-wide-stress-test-exercise

Pristojni nadzornik vsako leto izvede proces rednega nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja tveganj (SREP proces), katerega pomemben element so tudi stresni testi. Posledično bo SSM:

• za pomembne banke, ki sodelujejo v stresnih testih EBE, v SREP proces vključila rezultate  stresnih testov EBE,
• za pomembne banke, ki niso vključene v stresne teste, izvedla lastne stresne teste.

Slovenske pomembne banke (NLB, NKBM in Abanka) so vključene v stresne teste pod okriljem SSM. Z namenom zagotovitve enake obravnave vseh pomembnih bank v okviru SSM (v vzorcu in izven vzorca stresnih testov EBE), so tudi banke vključene v SSM stresne teste v popolnosti sledile metodologiji EBE. Rezultati SSM stresnih testov ne bodo javno objavljeni.

V Banki Slovenije smo v skladu z utečeno prakso iz prejšnjih let izvedli stresne teste za preostale banke, ki so v neposredni pristojnosti Banke Slovenije (manj pomembne banke, hranilnice, SID banka in banke hčere v večinski tuji lasti). Banka Slovenije je pri izvedbi stresnih testov upoštevala velikost in kompleksnost slovenskih bank ter ustrezno poenostavila Ebino metodologijo in obrazce. V skladu s prakso SSM tudi rezultati stresnih testov slovenskih manj pomembnih bank ne bodo javno objavljeni.

Stresni testi v letu 2018 so pokazali, da se kakovost izvedbe stresnih testov s strani slovenskih bank počasi izboljšuje, da pa še vedno obstajajo področja, ki bi jih bilo mogoče v prihodnje nadgraditi. Banka Slovenije bo posledično banke še naprej spodbujala k boljšemu razumevanju procesa, metodologije in poročevalskih zahtev stresnih testov, zagotovitvi ustreznih kadrovskih in tehnoloških resursov ter razvoju lastnih modelov in napovedi.