Mesečna informacija o poslovanju bank, november 2018

Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Mesečna informacija o poslovanju bank v septembru 2018.

Ključni poudarki:

• Posojila nebančnemu sektorju rastejo predvsem zaradi povečevanja posojil gospodinjstvom, tako stanovanjskih kot potrošniških.
• Povečanje vlog gospodinjstev je bilo septembra manjše kot v preteklih mesecih. Medletna rast je kljub znižanju ostala solidna. Vpogledne vloge nadalje naraščajo, vendar počasneje kot v preteklih letih.  
• Bančni sistem je v prvih devetih mesecih 2018 posloval z dobičkom pred obdavčitvijo v višini 422 mio EUR, zaradi ugodnih dejavnikov na strani ustvarjanja dohodka: višjih neto obrestnih in neto neobrestnih prihodkov.

Rast bilančne vsote se je v tretjem četrtletju letos nekoliko upočasnila, septembra je dosegla 3% medletno. Njen obseg se je septembra znižal drugi mesec zapored in sicer za 82 mio EUR, na 38,5 mrd EUR. Vloge nebančnega sektorja, ki so letos najbolj prispevale k rasti bilančne vsote, so septembra ostale nespremenjene. Banke so s sredstvi, ki jih imajo na računih pri centralni banki poplačale obveznosti do bank v tujini. Med naložbami se nadalje povečujejo posojila gospodinjstvom.

Posojila nebančnemu sektorju so se septembra povečala za 95 mio EUR zaradi rasti posojil gospodinjstvom in tujcem. Kljub povečanju se je medletna rast posojil nebančnemu sektorju znižala na 5,9% zaradi baznega učinka. Rast posojil nefinančnim družbam je bila v tretjem četrtletju razmeroma stabilna pri 2,8% medletno. Posojila nefinančnim družbam tako po letošnjem prirastu kot po celotnem obsegu zaostajajo za posojili gospodinjstvom.

Rast posojil gospodinjstvom ostaja solidna in stabilna, septembra je znašala 6,9% medletno. Njihov obseg se je do septembra povečal za pol milijarde evrov, na 9,9 mrd EUR, kar predstavlja več kot četrtino vseh naložb bank. Stanovanjska posojila tako po obsegu kot letošnjem nominalnem prirastu presegajo potrošniška posojila. Medletna rast potrošniških posojil ostaja z 11,4% visoka, a ne narašča. Rast stanovanjskih posojil je po rahlem povečanju v tretjem četrtletju septembra dosegla 4,5% medletno. Posojila s fiksno obrestno mero tako pri stanovanjskih kot potrošniških posojilih letos še naraščajo, vendar nekoliko počasneje kot v predhodnih dveh letih.

Kakovost bančnih naložb se nadalje izboljšuje. Delež nedonosnih izpostavljenosti (NPE) se je do septembra znižal na 4,5%, delež nedonosnih posojil (NPL) na 6,3%. Kljub hitremu izboljševanju ostaja kakovost portfelja najslabša v sektorju podjetij z 9,6-odstotnim deležem NPE. Ob ugodnem finančnem položaju prebivalstva se deleži NPE v posojilih temu sektorju ohranjajo na podpovprečni ravni, z 2,5-odstotnim deležem NPE pri stanovanjskih in 3,3% pri potrošniških posojilih. 

Vloge gospodinjstev ostajajo najpomembnejši vir financiranja slovenskih bank. Letos so se povečale za 811 mio EUR in z 18,3 mrd EUR predstavljajo skoraj 48% vseh virov financiranja bančnega sistema. Njihova rast se je sicer septembra zaradi nižjega mesečnega prirasta in baznega učinka znižala, vendar s 5,8% medletno ostaja solidna. Vpogledne vloge v ročnostni strukturi virov nadalje naraščajo, a počasneje kot v preteklih letih. Delež vpoglednih vlog je septembra znašal 72% vseh vlog nebančnega sektorja oziroma 74% vseh vlog gospodinjstev.

Slovenske banke so v prvih devetih mesecih 2018 ustvarile 422 mio EUR dobička pred obdavčitvijo, kar je 14% več kot lani v enakem obdobju. Bruto dohodek bank je bil medletno višji za 5,1% zaradi višjih neto obrestnih in neto neobrestnih prihodkov. Pozitivna rast neto obrestnih prihodkov je posledica povečanja posojil in stroškovno ugodne strukture financiranja. Ugodni vplivi teh dejavnikov so prispevali k postopni rasti neto obrestne marže, ki je do konca septembra znašala 1,84%. Na strani porabe dohodka se nadaljuje neto sproščanje oslabitev in rezervacij, ki je na ravni bančnega sistema v prvih devetih mesecih letos znašalo 41 mio EUR.

Likvidnostni položaj bančnega sistema ostaja ugoden. Banke imajo na voljo 12% bilančne vsote likvidnih naložb v obliki denarja v blagajni in vlog pri centralni banki, hkrati razpolagajo s sekundarno likvidnostjo v višini petine bilančne vsote. V primeru potreb po dodatni likvidnosti imajo soliden delež prostega sklada finančnega premoženja za zastavo pri Evrosistemu. Količnik likvidnostnega kritja bančnega sistema ostaja visoko nad regulatorno zahtevano vrednost.

Banke ostajajo kapitalsko močne. Kapitalska ustreznost bančnega sistema se je v prvem polletju 2018 izboljšala in na posamični osnovi dosegla 20,6%, na konsolidirani osnovi pa 18,9%. Na rast kapitalske ustreznosti je vplivala višja rast kapitala v primerjavi z rastjo kapitalskih zahtev. Kapitalske zahteve naraščajo s kreditno rastjo, medtem ko banke kapital povečujejo predvsem z zadržanim dobičkom in manj z dokapitalizacijami.