Banka Slovenije o predlogu Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank
Na Banki Slovenije pozdravljamo namero vlade po ureditvi postopkov sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. V interesu Banke Slovenije je, da se sprejme zakonska rešitev, ki bo zagotavljala učinkovito sodno varstvo in transparentne procese. V tej luči podajamo naše mnenje in predloge za spremembe predloga Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Izpostavljamo predvsem neustreznost v zakonu podane rešitve, ki uvaja koncept objektivne odgovornosti Banke Slovenije ter bi v primeru ugotovljenega prikrajšanja pomenila nedovoljeno monetarno financiranje in s tem poseg v neodvisnost delovanja Banke Slovenije. Predlagamo pa tudi dopolnitve, ki bi povečale transparentnost postopkov, tako v luči sodelujočih ekspertov, opredelitve vloge vseh udeležencev v takratnih postopkih, kot tudi glede razkritja morebitnih upravičencev iz zakona.
Predlog zakona uvaja koncept objektivne odgovornosti Banke Slovenije za morebitno prikrajšanje nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti, s čimer je mišljena morebitna razlika med dejansko obravnavo nekdanjih kvalificiranih obveznosti pri izreku izrednih ukrepov ter obravnavo, ki je bila zahtevana na podlagi predpisov in uveljavljenih praks. Banki Slovenije nalaga, da bi morala povrniti vsakršno razliko, in sicer ne glede na odgovornost – torej tudi v primeru, če morebitno prikrajšanje sploh ne bi bilo posledica nepravilnih ali nezakonitih ravnanj Banke Slovenije.
V zvezi s tem opozarjamo na nekatere rešitve zakona, ki so vsebinsko neustrezne, njihovo izvajanje pa bi Banko Slovenije postavile tudi v položaj, ko bi delovala v neskladju z veljavno zakonsko ureditvijo. V nadaljevanju podajamo naše ključne pomisleke:
1. Reševanje bank in financiranje ukrepov reševanja je naloga države in ne centralne banke, kot predpostavlja zakon. Opozarjamo, da bi bilo s tem kršeno tudi načelo prepovedi monetarnega financiranja, ki je temeljno načelo delovanja Banke Slovenije in ECB, opredeljeno tako v nacionalni zakonodaji kot s pravnim okvirjem evrosistema.
2. V procesih reševanja bank je sodelovalo več institucij in organizacij, česar predlog zakona ne pripoznava. Za presojo izrednih ukrepov je ključno ugotavljanje vsebine praks, standardov in metodologij, kot so jih določili Evropska centralna banka, Evropska komisija in Evropski bančni organ. Zato menimo, da bi moral zakon omogočiti neposredno sodelovanje omenjenih inštitucij v postopku. Ta lahko na zahtevo sodišča podajo potrebna pojasnila glede praks, ki so jih uporabljale pri izvajanju predpisov EU, ter glede praks in standardov nadzora oziroma reševanja bank, ki so jih v letih 2013 in 2014 uporabljali nacionalni organi v državah članicah EU.
3. Predvideni izbor strokovnjakov, ki bodo sodelovali v procesu ugotavljanja morebitnega prikrajšanja, ni ustrezen. Za ugotavljanje in razjasnitev dejstev, relevantnih za odločitev sodišča, bo namreč potrebno zelo specifično in poglobljeno poznavanje pravil, praks, standardov in metodologij na področju nadzora in reševanja bank. Predlog zakona pa predvideva, da so takšna znanja zgolj zaželena, ne pa obvezna, kar bi bilo glede na obravnavano problematiko edino ustrezno. V RS je nabor strokovnjakov, ki imajo tovrstno znanje in izkušnje, hkrati pa niso opravljali ali sodelovali pri opravljanju pregledov kakovosti sredstev bank, obremenitvenih testov in ocen vrednosti sredstev bank, izjemno omejen; dodatno omejitev predstavlja še določba drugega odstavka 245. člena ZPP, po kateri sodišče praviloma določi izvedenca med osebami, ki so sodni izvedenci.
4. Večjo transparentnost postopkov pa zagovarjamo tudi glede morebitnih upravičencev iz zakona. V BS opozarjamo tudi na veljavne zakonske zaveze s področja pranja denarja in financiranja terorizma. V luči določil tozadevne zakonodaje zato zagovarjamo stališče, da naj zakon izrecno predvidi razkritje dejanske identitete (in predložitev njihovega posebnega pooblastila za zastopanje v postopku) vseh morebitnih upravičencev, torej tudi tistih subjektov, ki so v razmerju do nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti nastopali kot skrbniki oz. so bili imetniki delnic oziroma obveznic za tuj račun.
Ob tem na Banki Slovenije opozarjamo še na nekatere druge pomanjkljivosti predlaganega zakona:
- Kot neustrezno ocenjujemo obrnjeno dokazno breme, ki ga vpeljuje zakon, kjer torej tožnikom za utemeljitev začetka postopka ni treba predložiti dokazov.
- Banka Slovenije tudi meni, da je možno postopke sodnega varstva izvesti hitreje in podaja predloge tudi v tej smeri.