Povzetek makroekonomskih gibanj, marec 2019
V evrskem območju se je konec lanskega leta gospodarska aktivnost nadalje umirila, podobna gibanja se nadaljujejo tudi letos. V Sloveniji je bila upočasnitev gospodarske rasti v tem obdobju precej manjša. Umirjanje tujega povpraševanja je upočasnilo rast izvoza, relativno visoko rast pa so podpirali domači dejavniki. Rast zaposlenosti je lani ostala visoka, podjetja pa še naprej poročajo o pomanjkanju iskanih profilov delavcev. Ob tem so lani plačni pritiski ostali še zmerni, rast plač pa v okviru rasti produktivnosti. Inflacija, tako v celotnem evrskem območju kot v Sloveniji, ostaja nizka. Ob višjih rasteh cen storitev k temu prispevajo predvsem nižje cene energentov.
Glavni razlog za znižanje gospodarske rasti v evrskem območju, ki je v zadnjem lanskem četrtletju medletno znašala le še 1,2 %, je bila predvsem naraščajoča negotovost v mednarodni menjavi. Šibek je bil tudi začetek letošnjega leta, saj se je februarja nadaljevalo zniževanje vrednosti kazalnika gospodarske klime in indeksa nabavnih menedžerjev za predelovalne dejavnosti. Evropska komisija je tako februarja močno znižala napoved letošnje gospodarske rasti za evrsko območje, in sicer za 0,6 odstotne točke na le 1,3 %. Tečaj evra se je v zadnjih štirih mesecih z le manjšimi nihanji ohranjal na ravni nekoliko pod 1,15 USD za EUR.
Slika 1: Indeks nabavnih menedžerjev (PMI) v evrskem območju
Vir: IHS Markit.
Slovenska gospodarska rast se je v lanskem zadnjem četrtletju le nekoliko umirila. Četrtletno je bil BDP večji za 0,8 %, medletno pa za 4,1 %. K rasti so še naprej pomembno prispevale storitve zasebnega sektorja, delno zaradi nadaljnje hitre rasti izvoza storitev, delno pa zaradi krepitve zasebne potrošnje, ki jo podpirajo ugodne razmere na trgu dela. Slabše so razmere v izvoznem sektorju, industrijska proizvodnja se je decembra medletno zmanjšala, podjetja v predelovalnih dejavnostih pa so na začetku letošnjega leta precej znižala ocene rasti kratkoročnega povpraševanja. Prav tako manj ugodne razmere v mednarodnem okolju že nekaj četrtletij upočasnjujejo rast investicij v opremo in stroje. Prispevek gradbeništva k rasti BDP se je nekoliko znižal, saj rast gradbenih investicij ni bila več tako izrazita. Zaupanje v gospodarstvu je kljub zmanjšanju februarja ostalo precej visoko zaradi še vedno precej spodbudnih domačih dejavnikov.
Slika 2: Prispevki k medletni rasti BDP v Sloveniji (v odstotnih točkah)
Vir: SURS.
Na trgu dela se je do konca lanskega leta ohranjala visoka rast zaposlovanja. Število delovno aktivnih oseb se je v lanskem zadnjem četrtletju medletno povečalo za 28 tisoč oseb oziroma za 2,8 %. Stopnja anketne brezposelnosti se je zmanjšala na nizke 4,4 %. Struktura zaposlenih, h kateri je v vse večji meri prispevalo zaposlovanje nerezidentov in v dejavnostih s podpovprečnimi plačami, je blažila plačne pritiske. Povišanje plač tako vsaj lani še ni slabilo stroškovne učinkovitosti gospodarstva, saj ni presegla rasti produktivnosti, kar je pomembno tudi s stališča ohranjanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
Medletna inflacija, merjena s HICP, je februarja ostala nizka (1,3 %). Znižanje z lani večinoma višjih ravni je povzročilo predvsem znižanje cen naftnih derivatov v decembru in januarju, najhitreje rastoča skupina pa ostajajo storitve, spodbujene z visoko rastjo povpraševanja.
Položaj javnih financ je bil lani pod vplivom visoke rasti davčnih prihodkov, enkratnih dejavnikov in nadaljnjega zniževanja plačil obresti na javni dolg. Kljub javnofinančnemu presežku in zmanjševanju dolga države v deležu BDP Fiskalni svet in Evropska komisija opozarjata na možnost znatnega odstopanja proračunskih načrtov vlade od fiskalnih pravil v letošnjem letu.
Publikacija je na voljo na povezavi.