Mesečna informacija o poslovanju bank, marec 2019
V lanskem letu nadaljevanje ugodnih razmer v bančnem sistemu
Bilančna vsota slovenskega bančnega sistema se je ob ugodnih gospodarskih razmerah lani drugo leto zapored povečala, ob čemer je bil prirast vlog nebančnega sektorja enkrat večji od prirasta posojil nebančnemu sektorju. Kakovost bančnih naložb se je nadalje izboljšala, delež nedonosnih izpostavljenosti se je znižal v vseh segmentih kreditnega portfelja. Bančni sistem je sicer lani posloval z visokim dobičkom pred obdavčitvijo, vendar je bila neto obrestna marža še vedno nizka glede na dolgoročno povprečje.
Bilančna vsota bančnega sistema se je leta 2018 povečala za 2,2 % na 38,8 mrd EUR. Banke so lani povečale predvsem posojila nebančnemu sektorju ter stanja na računih bank in medbančne depozite. Na strani virov so se povečale vloge nebančnega sektorja, nadaljevalo se je tudi razdolževanje na grosističnih trgih, vendar v manjšem obsegu kot v predhodnih letih.
Slika 1: Bilančna vsota in prirasti vlog ter posojil nebančnemu sektorju
Vir: Banka Slovenije.
V letu 2018 so se vloge nebančnega sektorja povečale za 1,45 mrd EUR, kar je enkrat več, kot so se povečala posojila nebančnemu sektorju. Najbolj so se povečale vloge gospodinjstev (za 1,2 mrd EUR), vloge nefinančnih družb pa so se povečale manj kot v preteklih letih (za 0,4 mrd EUR).
Rast posojil nebančnemu sektorju se je v lanskem letu povečala na 3,3 %, in sicer kljub decembrski upočasnitvi (iz 6,1 % na 3,3 %), do katere je prišlo zaradi zmanjšanja posojil nefinančnim družbam in baznega učinka (tj. refinanciranje obveznic DUTB v decembru 2017). Posojila gospodinjstvom predstavljajo že več kot četrtino naložb bančnega sistema; pri tem so se potrošniška posojila povečala za 11,8 %, rast stanovanjskih posojil pa je ostala pri skoraj petih odstotkih.
Kakovost bančnih naložb se je tudi v letu 2018 izboljšala, saj so banke znižale nedonosne izpostavljenosti v vseh segmentih kreditnega portfelja. Njihov delež se je na ravni bančnega sistema do konca 2018 znižal na 4,0 % oziroma 1,7 mrd EUR.
Banke so lani četrto leto zapored poslovale z dobičkom, ki je v agregatu pred obdavčitvijo znašal 532 mio EUR (dobiček pred obdavčitvijo brez neto sproščanja oslabitev in rezervacij pa je znašal 488 mio EUR). Tako so banke že drugo leto zapored neto sproščale oslabitve in rezervacije (za 48 mio EUR). Ob tem je neto obrestna marža z 1,84 % ostala nizka glede na dolgoročno povprečje.
Slika 2: Dobičkonosnost bank
Vir: Banka Slovenije.
Likvidnostni položaj bančnega sistema se je ob koncu leta 2018 še izboljšal. Količnik likvidnostnega kritja je ostal visok in močno presega regulatorno zahtevano raven. Kapitalska ustreznost bančnega sistema je po zadnjih podatkih v tretjem četrtletju ostala solidna in višja od povprečja kapitalske ustreznosti držav evrskega območja.
Publikacija je na voljo na povezavi.