Nekateri kreditojemalci z »veriženjem kreditov« preslepili banke o svoji dejanski kreditni sposobnosti
Na Banki Slovenije smo pri analizi anonimiziranih podatkov o sklepanju potrošniških posojil pri nekaterih kreditojemalcih zaznali primere prevar, da so v zelo kratkem obdobju sklenili več kreditnih poslov pri različnih bankah, pri čemer so zamolčali sklenitev kreditnega posla pri drugi banki. Na ta način so zlorabili takrat veljavne predpise, ki so od bank zahtevali poročanje o spremembi zadolženosti fizičnih oseb v roku treh dni. V nekaterih primerih so tako kreditojemalci banke preslepili glede svoje dejanske kreditne sposobnosti. Na Banki Slovenije poudarjamo, da gre pri takem "veriženju kreditov", katerih celotna vrednost sicer ne predstavlja tveganja za stabilnost finančnega sistema, za nedopustna ravnanja z znaki kaznivega dejanja. Z ugotovitvami smo seznanili tako policijo kot poslovne banke. Sprejeta pa so tudi posodobljena pravila o izmenjavi informacij o zadolženosti fizičnih oseb, ki s 1. marcem 2019 zahtevajo takojšnje poročanje spremembe podatkov.
Na Banki Slovenije smo zaradi suma zlorabe izvedli analizo anonimiziranih podatkov v sistemu izmenjave informacij o zadolženosti fizičnih oseb (v nadaljevanju: SISBON), ki sodi pod naše upravljanje. Ugotovili smo, da je v letih 2017 in 2018 prišlo do več primerov zlorabe SISBON in s tem do prekoračitve kreditne sposobnosti posameznega kreditojemalca.
V skladu z Zakonom o potrošniških kreditih mora dajalec kredita (banka) pred sklenitvijo kreditne pogodbe oceniti kreditno sposobnost potrošnika – kreditojemalca. Del ocene kreditne sposobnosti sestavlja tudi vpogled v SISBON. V skladu s takrat veljavnimi predpisi so bile banke (in drugi člani SISBON) dolžni v SISBON podatke poročati najkasneje v treh delovnih dneh od datuma spremembe. Navedeni časovni zamik so posamezniki izkoristili za prevaro in preslepitev bank ter na isti dan (oz. v navedenem obdobju treh delovnih dni) sklenili več kreditnih poslov pri različnih bankah. Pri tem so banko preslepili glede svojih dejanskih izdatkov in premoženjskega stanja oziroma dejanske kreditne sposobnosti.
Na Banki Slovenije pri tem poudarjamo, da je navajanje resničnih in popolnih informacij o finančnem in premoženjskem stanju kreditojemalca obveznost kreditojemalca. Sklepanje več kreditnih poslov pri različnih bankah in pri tem zamolčanje sklenitve kreditnega posla pri drugi banki, ki še ni vpisan v SISBON, pomeni prevaro banke pri sklepanju posla in ima lahko znake kaznivega dejanja kreditojemalca.
Na Banki Slovenije smo z ugotovitvami analize že seznanili tako policijo kot poslovne banke. Prav tako je z marcem stopila v veljavo sprememba pravil SISBON, ki zahteva od bank (in drugih članov SISBON) takojšnje poročanje spremembe podatkov – časovno obdobje treh delovnih dni se je torej ukinilo, kar je po naši oceni prvi korak k zmanjšanju tovrstnih zlorab.