Mesečna informacija o poslovanju bank, april 2019
Banke še naprej kreditirajo predvsem gospodinjstva in manj podjetja
Na Banki Slovenije ugotavljamo, da razmere v bančnem sistemu ob ugodnem gospodarskem okolju ostajajo stabilne. Nadaljuje se okrepljeno kreditiranje gospodinjstev, še zlasti pri potrošniških posojilih, skromno pa ostaja kreditiranje podjetij. To se delno odraža v nizki rasti neto obrestnih prihodkov bank. Banke so sicer tudi v začetku letošnjega leta poslovale z dobičkom, ponovno se je izboljšala tudi kakovost kreditnega portfelja v bankah. Po oceni Banke Slovenije pa eno izmed ključnih izzivov za bančni sistem v srednjeročnem obdobju ostaja ustvarjanje stabilnega prihodka.
Bilančna vsota bančnega sistema se je januarja medletno povečala za 2,5 % na 39 mrd EUR. Pri tem se vloge nebančnega sektorja povečujejo bolj kot posojila nebančnemu sektorju. Poleg tega na Banki Slovenije še vedno ugotavljamo, da se povečuje ročnostna neusklajenost med naložbami in obveznostmi v bančnem sistemu. To je povezano z naraščanjem vpoglednih vlog nebančnega sektorja ob hkratnem povečevanju posojil nebančnemu sektorju, ki so pretežno dolgoročna.
Na strani virov so se namreč ponovno povečale predvsem vloge gospodinjstev, medtem ko so se vloge nefinančnih družb in obveznosti bank na grosističnih trgih zmanjšale. Zaradi izredno nizkih depozitnih obrestnih mer še naprej naraščajo predvsem vpogledne vloge nebančnega sektorja. Na aktivni strani bančnih bilanc pa je medletna rast posojil nebančnemu sektorju po decembrski upočasnitvi januarja ostala nespremenjena pri 3,3 %. Rast kreditov podjetjem namreč kljub ugodnemu dostopu do financiranja podjetij pri bankah in njihovemu boljšemu finančnemu položaju kot pred leti ostaja nizka. Okrepljeno kreditiranje gospodinjstev se nadaljuje, še zlasti pri potrošniških posojilih. Delež posojil s fiksno obrestno mero se je ponovno povečal tako pri stanovanjskih (na 27 %) kot tudi pri potrošniških posojilih (na 52 %).
Slika 1: Posojila nebančnemu sektorju (medletna rast, v %)
Vir: Banka Slovenije.
Delež nedonosnih izpostavljenosti (NPE) se še naprej znižuje in je januarja upadel na 3,9 %. Na segmentu prebivalstva se znižujeta tako obseg kot delež NPE. Kakovost portfelja majhnih in srednjih podjetij se hitro izboljšuje, vendar delež NPE ostaja visok (9,8 %).
Banke so januarja letos poslovale z dobičkom, ki je na ravni bančnega sistema pred obdavčitvijo znašal 40 mio EUR. Ob tem na Banki Slovenije posebej izpostavljamo, da so podobno kot v zadnjih dveh letih banke na ravni bančnega sistema neto sproščale oslabitve in rezervacije, kar je pomembno prispevalo k višini dobička pred obdavčitvijo. Ta bi ob upoštevanju dolgoročnega povprečja deleža oslabitev in rezervacij v bruto dohodku v omenjenem obdobju znašal nekoliko več kot tretjino doseženega. Pozitivna rast neto obrestnih in neto neobrestnih prihodkov se je januarja nadaljevala.
Bančni sistem je v letu 2018 ostal dobro kapitaliziran. Kapitalska ustreznost na posamični osnovi je po stanju konec decembra glede na konec septembra ostala nespremenjena pri 19,8 %, medtem ko se je na konsolidirani osnovi znižala na 17,9 % zaradi povečanja kapitalskih zahtev predvsem za izpostavljenosti do podjetij in prebivalstva ter hkratnega zmanjšanja obsega kapitala. Likvidnostni položaj bančnega sistema ostaja dober. Količnik likvidnostnega kritja je visok in močno presega regulatorno zahtevano raven.
Slika 2: Gibanje količnika kapitalske ustreznosti v Sloveniji in EMU (v %, konsolidirano)
Vir: Banka Slovenije.
Publikacija je na voljo na povezavi.