Gospodarska in finančna gibanja, april 2019
Nadaljevanje ugodnih gospodarskih gibanj v začetku letošnjega leta
V prvem letošnjem četrtletju se je glede na razpoložljive podatke v evrskem območju nadaljevala šibka gospodarska aktivnost. V slovenskem gospodarstvu so se nadaljevale ugodne gospodarske razmere, ob čemer nekateri kazalniki nakazujejo nadaljnje postopno umirjanje. Na trgu dela razmere ostajajo ugodne, podobno kot v preteklih mesecih k rasti delovno aktivnih bistveni delež prispeva zaposlovanje tujih državljanov. Na Banki Slovenije ugotavljamo še, da so v zadnjem lanskem četrtletju cenovna in tečajna gibanja ugodno vplivala na cenovno konkurenčnost slovenskega gospodarstva, ki je bila lani znova med ugodnejšimi v evrskem območju.
V evrskem območju se je glede na razpoložljive podatke v prvem letošnjem četrtletju nadaljevala šibka gospodarska aktivnost. Znova se je znižalo zaupanje v gospodarstvu, indeks nabavnikov za predelovalne dejavnosti pa je dosegel najnižjo raven v skoraj šestih letih. Industrijska proizvodnja in gradbena aktivnost sta bili januarja manjši kot pred letom.
Tudi v slovenskem gospodarstvu razpoložljivi podatki nakazujejo nadaljevanje ugodnejših razmer kot v povprečju evrskega območja, pri čemer nekateri kazalniki nakazujejo nadaljnje postopno umirjanje gospodarske aktivnosti. Ob sicer šibkejšem zunanjem povpraševanju blagovni izvoz ohranja solidno pozitivno dinamiko, medtem ko se je rast uvoza upočasnila. Rast izvoza storitev je ostala visoka. Po decembrskem padcu se je industrijska proizvodnja januarja medletno povečala za 5,7 %. Kljub poslabšanim razmeram v evropski industriji za zdaj le malo podjetij v predelovalnih dejavnostih negotovost gospodarskih razmer ocenjuje kot zaskrbljujoče. V primerjavi z decembrom je bila januarja višja tudi rast obsega prodaje v storitvah. Se je pa po lokalnih volitvah upočasnila medletna rast gradbene aktivnosti, ki je s 4,3 % ostala razmeroma nizka tudi januarja.
Slika 1: Mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti, Slovenija
Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije.
Razmere na trgu dela ostajajo ugodne z vidika nadaljnje rasti povpraševanja na domačem trgu. Medletna rast števila delovno aktivnih kljub strukturnim neskladjem na trgu dela ostaja visoka. Januarja je brez upoštevanja samozaposlenih kmetov znašala 3,1 %, zaposlovanje tujih državljanov pa je k rasti prispevalo že skoraj dve tretjini. Število prostih delovnih mest ostaja visoko, nekoliko pa so se znižali anketni kazalniki pričakovanega zaposlovanja. Povprečna bruto plača se je januarja medletno zvišala za 4,2 %, kar je predvsem posledica uveljavitve dogovora o rasti plač v javnem sektorju in posledično več kot 10-odstotnem medletnem dvigu povprečne bruto plače v dejavnosti javne uprave. V zasebnem sektorju je rast plač znašala 3,7 %.
Inflacija se je marca nekoliko povišala, a ostaja zmerna (1,6 %). Vpliv zunanjih dejavnikov, predvsem cen nafte, ostaja šibkejši kot lani, medtem ko se pritiski iz domačega okolja, predvsem rast stroškov dela na eni strani in višja kupna moč na drugi, krepijo.
Zunanja konkurenčnost slovenskega gospodarstva v veliki meri temelji na obvladovanju stroškov dela. V letu 2018 so se plače namreč ponovno gibale dokaj skladno s produktivnostjo, tako da je bila rast realnih stroškov dela na enoto proizvoda nizka in pod povprečjem evrskega območja. Hkrati tečaj evra ni opazneje poslabšal cenovne konkurenčnosti, domača inflacija v primerjavi z evrskim povprečjem ni izstopala. Na drugi strani pa na Banki Slovenije ugotavljamo, da je povečanje tehnološke zahtevnosti blagovnega izvoza preskromno, da bi bistveno prispevalo k dohitevanju razvitejših držav članic. Glede na rezultate ankete o financiranju, ki jo je Banka Slovenije izvedla konec lanskega leta, pa tudi v srednjeročnem obdobju težko pričakujemo opaznejše spremembe. Delež podjetij, ki namerava vlagati v raziskave in razvoj, namreč ostaja na ravni obdobja 2016–2018.
Publikacija je na voljo na povezavi.