Poročilo o finančni stabilnosti, junij 2019
Finančni sistem v Sloveniji je v lanskem letu in v prvem četrtletju letošnjega leta ostal stabilen, vendar se tveganja za njegovo stabilnost povečujejo. Tveganja, ki izhajajo iz trga nepremičnin, ostajajo povečana, saj je rast cen stanovanjskih nepremičnin že dlje časa visoka. Znatno so se povečala tudi makroekonomska tveganja, predvsem zaradi nižje svetovne gospodarske rasti in okrepljene negotovosti v mednarodnem okolju. Ob predvidenem umirjanju gospodarske aktivnosti bo ključni izziv za bančni sistem doseganje stabilnega prihodka v razmerah nizkih obrestnih mer; ta pa je pogoj za ohranjanje odpornosti bančnega sistema zlasti v primeru znatnejšega poslabšanja razmer. To so ključne ugotovitve Poročila o finančni stabilnosti, v katerem predstavljamo tudi makrobonitetne instrumente Banke Slovenije, ki prispevajo k povečevanju odpornosti bank in zmanjševanju sistemskih tveganj.
Na Banki Slovenije ugotavljamo, da bančni sistem v Sloveniji ostaja robusten. Povečala so se makroekonomska tveganja, ki so ocenjena kot zmerna, predvsem zaradi negotovosti, ki izhajajo iz mednarodnega okolja. Ob tem pa opozarjamo tudi na povečana tveganja, ki izhajajo iz trga nepremičnin, saj je rast cen stanovanjskih nepremičnin že dlje časa visoka. K temu je prispevalo predvsem neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem na trgu, vendar rast stanovanjskih posojil ostaja zmerna.
Ukrepi Banke Slovenije
Banka Slovenije povečuje robustnost bančnega sistema na ugotovljena povečana tveganja tudi z ukrepi makrobonitetne politike, ki jih je do sedaj sprejela šest. Pri tem glede na ugotovljena tveganja poudarjamo pomen bančnega sledenja makrobonitetnemu ukrepu, ki priporoča, koliko stanovanjskega posojila največ lahko banke odobrijo glede na zavarovanje in dohodek posojilojemalca. Ugotavljamo, da je delež odstopanj od priporočila visok, vendar stabilen. Priporočilo pa smo lansko leto zaradi hitre rasti razširili še na potrošniška posojila. Ta namreč predstavljajo vir morebitnega povečanega kreditnega tveganja v prihodnje. To se v zadnjih letih sicer zmanjšuje, vendar ostaja pomembno pri segmentu podjetij.
Za bančni sistem bo v prihodnje izziv predstavljalo ustvarjanje stabilnega prihodka ob nizkih obrestnih merah. V letu 2018 je bančni sistem sicer posloval z visokim dobičkom, vendar sta bili neto obrestna marža in rast neto obrestnih prihodkov nizki. Že drugo leto zapored je bilo prisotno tudi neto sproščanje oslabitev in rezervacij. V hipotetičnem primeru, če bi bil delež stroškov oslabitev in rezervacij v bruto dohodku na ravni dolgoročnega povprečja, bi v letu 2018 dobiček pred obdavčitvijo znašal manj od tretjine doseženega.
V pogojih nizke ravni obrestnih mer, ki močno zožujejo prostor za nadaljnje znižanje obrestnih odhodkov, je dobičkonosnost bank močno odvisna od obsega posojilne aktivnosti. Ta se je v letu 2018 povečala in je bila usmerjena predvsem v posojila gospodinjstvom, v primeru upočasnitve gospodarske aktivnosti pa bi se lahko začela ponovno zniževati, s tem pa tudi rast neto obrestnih prihodkov in dobičkonosnost bank.
Ob tem pa kreditiranje podjetij ostaja šibko. Financiranje podjetij pri bankah je skromno kljub ugodnim pogojem zadolževanja, razmeroma nizki zadolženost podjetij in s tem boljši kreditni sposobnosti kot pred leti. Podjetja imajo namreč več notranjih virov, večji pa je tudi delež virov, pridobljenih v tujini, spremenila pa se je tudi struktura podjetniškega sektorja.
Tveganje financiranja zaradi visoke likvidnosti bank ostaja nizko, vendar se z odpiranjem vrzeli med povprečno ročnostjo naložb in ročnostjo obveznosti povečuje. Ročnost novo sklenjenih posojil se namreč podaljšuje, na drugi strani pa se skrajšuje ročnost vlog. To naslavlja tudi makrobonitetni ukrep, ki bankam priporoča, da vrednost razmerja med vsoto finančnih sredstev in vsoto virov sredstev s preostalo zapadlostjo do 30 dni vzdržujejo na ravni 1.
Nizko ostaja tudi sistemsko tveganje insolventnosti; bančni sistem je bil v letu 2018 dobro kapitaliziran, vendar so razlike v kapitalskem položaju med bankami velike.
Strukturna tveganja
Nedvoumni trend naraščanja se kaže tudi pri tveganjih, ki izhajajo iz podnebnih sprememb. Gre za trajne, strukturne spremembe, ki tudi v finančni sistem prinašajo številna znana in neznana tveganja. Delno ta tveganja izhajajo iz neposredne izpostavljenosti finančnega sistema in njegovih strank podnebnim spremembam, dodatna tveganja pa prinaša tudi nujna tranzicija v nizkoogljično ekonomijo oz. družbo. Podoben neciklični, strukturni značaj imajo tudi naraščajoča tveganja, povezana z digitalizacijo, kjer se kot najpomembnejša kažeta kibernetsko tveganje in tveganje kritične (finančne) infrastrukture.
Slika: Prikaz tveganj v slovenskem bančnem sistemu
Vir: Banka Slovenije.