Ob povečanih tveganjih razmere v bančnem sistemu ostajajo ugodne

Mesečna informacija o poslovanju bank, julij 2019

Na Banki Slovenije ugotavljamo, da razmere v bančnem sistemu ob sicer povečanih tveganjih po zadnjih podatkih ostajajo ugodne. Dobičkonosnost slovenskega bančnega sistema se je namreč ponovno zvišala, prav tako se v letošnjem letu povečujeta rast bilančne vsote in posojilna aktivnost bank. Kakovost kreditnega portfelja bank se še naprej izboljšuje, najhitreje pri sektorju podjetij. Kapitalska ustreznost slovenskega bančnega sistema ostaja primerljiva s povprečjem evrskega območja. Ob tem pa na Banki Slovenije opozarjamo na povečana tveganja, saj ob postopnem zniževanju gospodarske aktivnosti ključni izziv za bančni sistem ostaja doseganje stabilnega prihodka v razmerah nizkih obrestnih mer.

Rast bilančne vsote bančnega sistema se je letos zviševala in je bila maja s 4,3 % medletno za dve odstotni točki višja kot ob koncu lanskega leta. K njenemu povečanju so na strani virov najbolj prispevale vloge nebančnega sektorja, zlasti gospodinjstev. Na strani naložb so banke povečale tako posojila kot ostale likvidne oblike naložb. Rast potrošniških posojil z 12,2 % ostaja visoka, rast stanovanjskih posojil pa je zmerna, 5,1-odstotna, a počasi narašča. Rast posojili podjetjem ostaja s 3 % razmeroma nizka.

Kakovost kreditnega portfelja bank se še naprej izboljšuje, najhitreje v sektorju podjetij. Deleži nedonosnih izpostavljenosti (NPE) so se maja znižali na 3,4 oziroma 7,1 %. Pri segmentu potrošniških posojil, ki se trenutno povečuje najhitreje, delež NPE ostaja nizek (2,6 %). Ob tem na Banki Slovenije zaradi tveganja morebitnega odobravanja posojil večjih vrednosti z daljšo ročnostjo in brez ustreznih zavarovanj posebno pozornost namenjamo ravno temu segmentu.

Dobiček bank se še naprej povečuje. Na to na strani ustvarjanja dohodka vplivata zmerna rast neto obrestnih prihodkov in nadpovprečno povečanje neto neobrestnih prihodkov, pomembno pa prispeva tudi neto sproščanje oslabitev in rezervacij. Dobiček bank pred obdavčitvijo je v prvih petih mesecih leta 2019 znašal 303 mio EUR in je za 21 % presegel lanskega v enakem obdobju.

Slika: Izbrani kazalniki poslovanja bank (v %)

Vir: Banka Slovenije.

Kapitalska ustreznost bančnega sistema je v prvem četrtletju 2019 ostala solidna (17,9 %) in primerljiva s tisto ob koncu lanskega leta, ko se je gibala blizu povprečja evrskega območja. Ob tem na Banki Slovenije ugotavljamo, da se med bankami glede kapitalske ustreznosti ohranjajo precejšnje razlike. Likvidnostni položaj slovenskega bančnega sistema ostaja dober, kar se odraža v razmeroma visokem deležu likvidnih imetij pri bankah in ugodnih kazalnikih likvidnosti.

Ob tem na Banki Slovenije opozarjamo na povečana makroekonomska tveganja, predvsem zaradi negotovosti, ki izhajajo iz mednarodnega okolja. V pogojih nizke ravni obrestnih mer se lahko ponovno upočasni rast neto obrestnih prihodkov in s tem poveča pritisk na dobičkonosnost bank.

Publikacija je na voljo na povezavi.