Banka Slovenije pred drugim branjem ponovno opozarja na sporne določbe predloga zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank
Danes na seji Odbora za finance v Državnem zboru poteka drugo branje predloga Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Na Banki Slovenije smo se na spletni strani Državnega zbora seznanili z amandmaji, ki so jih v postopek vložile stranke vladne koalicije, in ugotavljamo, da ne rešujejo vseh spornih rešitev predloga zakona, zlasti financiranja morebitnih odškodnin. Poleg tega predlog zakona Banko Slovenije postavlja v izredno podrejen položaj, ki z vidika javnih institucij z nekaterimi spornimi določbami pomeni precedens v Sloveniji in EU.
Ob današnjem drugem branju predloga zakona tako na Banki Slovenije ponovno izpostavljamo, da je predlog zakona sporen predvsem z vidika prepovedi monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke. Za financiranje morebitnih prisojenih nadomestil je namreč še vedno izključno predvidena Banka Slovenije. Kot smo že večkrat izpostavili, je takšna ureditev nesprejemljiva, saj je v nasprotju s pravom EU in Ustavo RS ter potencialno ogroža normalno opravljanje nalog Banke Slovenije kot centralne banke.
Zadnja različica zakona (upoštevajoč amandmaje) Banko Slovenije postavlja v izredno podrejen položaj, ki je precedens tako v Sloveniji kot EU, saj so predlagane rešitve z vidika javnih institucij edinstvene. Zadnja različica zakona (upoštevajoč amandmaje) v povezavi z monetarnim financiranjem namreč določa, da Banka Slovenije odgovarja potencialno objektivno, ob tem ji je naloženo obrnjeno dokazno breme. Z vidika odgovornosti javnih institucij je tako stroga odgovornost javnih institucij izjema v Sloveniji in tudi v EU. Ob tem je treba izpostaviti, da Banka Slovenije ni bila edina javna institucija, ki je sprejemala odločitve v postopku sanacije bank leta 2013.
Utemeljenost pomislekov Banke Slovenije v svojih mnenjih potrjuje tudi Evropska centralna banka, ki poudarja, da države članice centralnih bank ne smejo spraviti v položaj, v katerem nimajo zadostnih finančnih sredstev za opravljanje svojih nalog, predvsem nalog, povezanih z Evrosistemom. Centralna banka mora imeti zadostne zmožnosti samostojnega oblikovanja potrebnih rezerv in rezervacij za finančna tveganja, ki izhajajo iz morebitne finančne nestabilnosti, kot posojilodajalec v skrajni sili in kot nosilec ukrepov za finančno stabilnost.
V svojem mnenju na predlog zakona je svoje pomisleke večkrat izpostavila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora.
Predlagana ureditev, ki onemogoča Banki Slovenije, da samostojno razporeja presežke prihodkov nad odhodki, poleg tega pa tudi posega v že obstoječe splošne rezerve, je tako nesprejemljiva.
Poziv Banke Slovenije pristojnim institucijam
Na Banki Slovenije tako ugotavljamo, da predlog zakona predvideva pogoje za čim enostavnejše poplačilo imetnikov podrejenega dolga, na drugi strani pa uveljavlja strogo odgovornost javne institucije.
Zato na Banki Slovenije poudarjamo, da mora biti zakon sprejet čimprej, pri čemer pa ne sme vsebovati rešitev, ki bi povzročale nadaljnje spore, saj bi se s tem še podaljševalo in odmikalo sodno varstvo glede postopka izbrisa podrejenih obveznosti v letu 2013. Vztrajanje pri ureditvi, ki ni skladna s pravom EU in obstoječim pravom RS, lahko pomeni, da bo zakon izpostavljen nadaljnji presoji s strani pristojnih sodišč, kar bo še dodatno odložilo reševanja sporov nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti. Zato na Banki Slovenije ponovno pozivamo pristojne institucije, da se tovrstna vprašanja rešijo pred uveljavitvijo zakona.
Podrobneje si o pripombah Banke Slovenije lahko preberete v naših preteklih opozorilih:
Banka Slovenije o predlogu Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.
Na voljo je tudi strokovni članek, ki analizira stanje finančnih blažilcev v centralnih bankah in ugotavlja, da je Banka Slovenije po deležu finančnih blažilcev v bilančni vsoti v mediani centralnih bank Evrosistema.
Dodajamo še povezavi do mnenja Evropske centralne banke o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (28. maj 2019) in dopisa Evropske centralne banke Predsedniku državnega zbora RS (16. avgust 2019).