Odziv guvernerja Boštjana Vasleta po monetarni seji ECB

Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle v odzivu na včeraj sprejete ukrepe ECB pojasnjuje, da zagotavljajo močan stimulus, s katerim člani Sveta ECB ohranjajo ugodne finančne pogoje, posledično prispevajo h gospodarski aktivnosti in s tem dvigu cenovnih pritiskov in približevanju inflacije ciljani ravni.

Makroekonomske razmere

Gospodarske razmere so se v prvi polovici leta poslabšale, po naši oceni pa se bosta nizka rast aktivnosti in cen nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih. Ključni razlog za umirjanje rasti je zaostrovanje ukrepov, ki upočasnjujejo mednarodno trgovino, in to je, poleg upočasnjevanja rasti na Kitajskem in vplivov izstopa Združenega kraljestva iz EU, tudi največje tveganje, ki bi lahko dodatno oslabilo gospodarsko aktivnost. K počasnejši rasti cen pa, poleg upočasnjevanja aktivnosti, vpliva predvsem nižanje cen energentov.

Ob tem ostaja nekaj delov ekonomije, kjer se ohranjajo ugodna gibanja. Močan ostaja predvsem storitveni sektor, ugodna gibanja pa se nadaljujejo tudi na trgu dela, tako glede povečanja zaposlenosti kot rast plač. To so tudi področja, kjer pričakovanja glede gibanj v prihodnjih letih ostajajo visoka.

Slovenija, ki ostaja močno povezana z evrskim območjem, ne odstopa pomembneje od gibanj v celotnem evrskem območju: gospodarska rast se postopoma umirja, vendar ob znatno višjih rasteh aktivnosti in cen.

Odziv denarne politike

Člani Sveta ECB so se na včerajšnjem zasedanju Sveta ECB odločili, da je za zaustavitev poslabševanja nujen odziv ekonomskih politik. Ob tem so izpostavili, da je glede na dejavnike, ki vplivajo na nizko rast cen, pričakovana gibanja in do sedaj uveljavljene ukrepe denarne politike, potreben usklajen odziv vseh politik. "Za zagotovitev čim večje učinkovitosti včeraj sprejetih ukrepov člani Sveta ECB pozivamo k odločnejši uporabi fiskalne politike in strukturnih ukrepov,” je včerajšnje odločitve pospremil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

Ob tem je pojasnil, da so za zagotovitev približevanja inflacije ravni, ki jo razumemo kot stabilno rast cen, še povečali akomodativno naravnanost denarne politike. S tem namenom so včeraj sprejeli obsežen sveženj, ki ga sestavlja šest ukrepov:

1. znižanje obrestne mere za depozite, ki jih poslovne banke nalagajo v Evrosistem

2. obnovitev nakupov vrednostnih papirjev

3. ohranitev reinvestiranja vseh zapadlih glavnic do sedaj kupljenih vrednostnih papirjev

4. sprememba pogojev naslednje serije dolgoročnih ciljanih posojil

5. usmeritve glede bodoče naravnanosti denarne politike

6. uvedba dvotirne obravnave presežnih rezerv.

Boštjan Vasle je ob tem pojasnil, da “takšna kombinacija poleg znižanja kratkoročnih obrestnih mer zagotavlja tudi vpliv na dolgoročnejše obrestne mere. K trajnejšemu znižanju celotne krivulje donosnosti pa bo prispevala tudi sprememba zaveze glede nadaljnje usmeritve denarne politike.”

"Člani Sveta ECB smo namreč to spremenili tako, da smo zagotovili, da bodo obrestne mere ostale na dosedanjih ravneh oz. jih bomo dodatno znižali, dokler se inflacijski izgledi ne bodo robustno približali našemu cilju – to je inflaciji blizu, a pod dvema odstotkoma v okviru našega napovedovanega obdobja ter da se bo to približevanje odražalo tudi v inflacijskih gibanjih," je še pojasnil guverner in dodal: "Namen spremembe je, da dosedanji sistem, kjer so bile obrestne mere določene za izbrano obdobje, nadomestimo s sistemom, kjer so obrestne mere določene glede na višino inflacije."

Ob dodatnem znižanju obrestne mere so se člani Sveta ECB odločili tudi za uvedbo sistema, kjer bo del presežnih rezerv bank izvzet iz obrestovanja po negativni obrestni meri. Po besedah guvernerja Boštjana Vasleta je namen te spremembe ohraniti prenos učinkov ostalih ukrepov preko bančnega sistema.