Banka Slovenije - devalvacija juana

Več medijev je na Banko Slovenije v zadnjih dneh naslovilo vprašanja, povezana z devalvacijo kitajskega juana. Objavljamo komentar Banke Slovenije z dne 13. avgusta 2015:
Zaradi ukrepov kitajske centralne banke (v nadaljevanju PBoC) je tečaj kitajskega juana renminbi (v nadaljevanju: CNY) proti USD v treh dneh upadel za ca. 3%, na najnižjo vrednost zadnjih štirih let. Gre za največjo dnevno spremembo vrednosti CNY po letu 2005, ko je PBoC opustila vezavo CNY na USD in uvedla režim uravnavanega drsečega tečaja, v okviru katerega se je vrednost CNY na trgovalni dan lahko spremenila za največ 2% (v katerokoli smer). 

Padec vrednosti CNY je imel močan globalni vpliv. Med tržnimi udeleženci so se povečale skrbi, da bo nadaljnja devalvacija CNY znižala povpraševanje po uvoznem blagu na Kitajskem in povečala konkurenčnost izvoznega kitajskega blaga. Posledično je večina evropskih in ameriških delniških indeksov upadla. Ker je Kitajska velika uvoznica in porabnica, a tudi proizvajalka mnogih surovin, so upadle tudi cene surovin. Upadla je tudi vrednost večine azijskih valut, saj so se med investitorji povečale skrbi, da bodo podobnemu ukrepu, torej devalvaciji valut, sledile tudi ostale centralne banke. Pod pritiskom so bile tudi valute držav izvoznic surovin. Nenaklonjenost tveganju se je tako povečala in povzročila selitev investitorjev v varne naložbe – v državne vrednostne papirje in zlato. Ne glede na to nekateri tržni udeleženci ugotavljajo, da je bil odziv na finančnih trgih v zadnjih dveh dneh verjetno pretiran. PBoC je danes pomirila tržne udeležence, da bo navkljub spremembi še naprej bdela nad vrednostjo CNY in po potrebi intervenirala na deviznih trgih z namenom stabilizacije tečaja na primerni ravni.

Poteza kitajske centralne banke po mnenju finančnih analitikov odraža med drugim tudi odziv kitajskih oblasti na upočasnjevanje kitajskega gospodarstva, ki ima precejšen vpliv na globalno gospodarsko rast. Poleg tega bi nadaljnje zniževanje vrednosti kitajske valute lahko vplivalo na intervencijsko zniževanje deviznih tečajev konkurenčnih azijskih gospodarstev (t.i. valutna vojna). To bi prizadelo izvoznike v te države in znižalo izvozne cene izdelkov iz teh držav, kar bi se lahko prek nižjih cen surovin in izdelkov, prek nižje dobičkonosnosti podjetij in posledično prek nižjih stroškov dela preneslo v nižjo inflacijo oz. celo deflacijo tudi na globalni ravni. Nižja inflacijska pričakovanja in nižje dejanske stopnje globalne inflacije pa bi negativno vplivali na globalno gospodarsko rast oziroma zatrli relativno šibko okrevanje v številnih gospodarstvih.

Nadaljnje upočasnjevanje gospodarske rasti na Kitajskem ne bi imelo večjih neposrednih posledic za slovensko gospodarstvo. Delež izvoza na Kitajsko v celotnem slovenskem blagovnem izvozu je namreč zelo majhen, le 0,6-odstoten. V izvozu prevladujejo strojna in elektro industrija ter proizvodnja plastičnih mas, a ta izvoz predstavlja zgolj majhen delež v njihovi skupni proizvodnji. 

Večji bi bili posredni učinki prek upočasnjevanja izvoza drugih držav na Kitajsko, s katerimi smo povezani prek dobavnih verig med podjetji. Nemčija, ki je naš najpomembnejši trgovinski partner, na Kitajsko izvozi kar 6 % svojega celotnega izvoza, evrsko območje pa 4,5 %. V strukturi izvoza prevladujejo transportna oprema in investicijske dobrine, zmanjšanje kitajskega povpraševanja po teh dobrinah pa bi posredno prizadelo naše proizvajalce v avtomobilski, strojni in elektro industriji. Zaradi dodatnega padca cen surovin bi se lahko še poslabšale gospodarske razmere v Rusiji, ki je naša šesta najpomembnejša trgovinska partnerica. Prizadeti bi bili predvsem farmacevtska, v manjšem delu pa tudi strojna industrija, ki se že zdaj soočata s precejšnjim padcem izvoza na ruski trg.