Gospodarska gibanja v Sloveniji: vse večji vpliv neugodnih razmer v mednarodnem okolju
Po nizki rasti gospodarske aktivnosti v prvem polletju so se v evrskem območju po do zdaj znanih podatkih podobna gibanja nadaljevala tudi v tretjem četrtletju. Neugodne razmere v mednarodnem okolju so se začele opazneje prelivati tudi v slovensko gospodarstvo, kjer pa domači dejavniki ostajajo precej ugodni. Na trgu dela se nižja gospodarska rast postopoma odraža v upočasnjeni rasti zaposlovanja, brezposelnost pa se še naprej znižuje. Ob tem pa visoka rast plač, ki presega rast produktivnosti, slabi stroškovno konkurenčnost slovenskega gospodarstva, po drugi strani pa poganja rast domačega povpraševanja. To so ključne ugotovitve publikacije Gospodarska in finančna gibanja, ki smo jo danes izdali na Banki Slovenije.
Svetovna gospodarska rast se je v letošnjem prvem polletju upočasnila, poslabšali so se tudi srednjeročni obeti. Zaradi naraščajočih trgovinskih in političnih napetosti sta svetovna trgovina in industrija vse šibkejši, znižala se je rast investicij. Tudi v evrskem območju je bila gospodarska rast v drugem četrtletju nizka, kazalniki pa kažejo na nadaljevanje takšnih gibanj tudi v tretjem četrtletju.
Slika 1: Kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji se upočasnjujejo
Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije. Opomba: Realni indeks obsega v storitvenih dejavnostih in trgovini, realni indeks industrijske proizvodnje in realni indeks obsega izvedenih gradbenih del, desezonirani podatki.
Zaostrene razmere v mednarodnem okolju so začele opazneje vplivati tudi na slovensko gospodarstvo. BDP je v drugem četrtletju ostal na ravni preteklega četrtletja, razpoložljivi mesečni podatki pa nakazujejo precej šibko rast tudi v tretjem četrtletju. Rast industrijske proizvodnje je bila v poletnih mesecih nizka. Večinoma so jo poganjale visokotehnološke panoge, med katerimi prevladuje farmacija. Julija je medletno stagnirala tudi gradbena aktivnost, državne investicije so v poletnih mesecih stagnirale. Nasprotno pa zadnji podatki o rasti prodaje v številnih storitvenih dejavnostih ostajajo ugodni, kar sovpada z nadaljnjim povečevanjem izvoza storitev in še naprej robustno zasebno potrošnjo. Gospodarska klima se postopoma ohlaja, septembra predvsem zaradi manjšega zaupanja potrošnikov, a so po drugi strani podjetja v zadnjih mesecih nekoliko zvišala ocene pričakovanega povpraševanja.
Razmere na trgu dela za zdaj ostajajo ugodne. Medletna rast zaposlenosti se umirja, a v primerjavi z gospodarsko rastjo ostaja visoka. Anketni kazalniki pričakovanega zaposlovanja kažejo na nadaljevanje takšnega trenda vsaj do konca leta. Število registriranih brezposelnih oseb se je septembra znižalo pod 70 tisoč, kar je 5,3 % manj kot septembra lani. Medletna nominalna rast povprečne bruto plače se je julija povišala na 5,2 % in bila med najvišjimi v zadnjem desetletju. Precej visoka je tudi realna rast plač, ki sicer omogoča rast domače potrošnje, vendar ni podprta z rastjo produktivnosti. Posledično tudi rast stroškov dela na enoto proizvoda presega povprečje v evrskem območju, kar je med članicami značilno še za baltske države, Ciper, Slovaško in deloma Nemčijo.
Slika 2: Rast plač presega rast produktivnosti
Vir: SURS, preračuni BS. Opomba: Produktivnost je ocenjena kot nominalni BDP na delovno aktivnega prebivalca, pri čemer so iz delovno aktivnih izključeni samozaposleni kmetje.
Po avgustovskem pospešku se je septembra inflacija znižala na 1,7 %, a ostala za 0,8 odstotne točke nad evrskim povprečjem. Umiritev je bila posledica negativnega prispevka cen energentov, manjšega prispevka rasti cen hrane in – po avgustovskem skoku – tudi industrijskih proizvodov brez energentov. Skladno s pričakovanji je ob številnih podražitvah medletna rast cen storitev pospešila na 3,7 %. Inflacija z izločenim vplivom cen energentov, hrane, alkohola in tobaka je septembra znašala 2,3 % in je evrsko prehitevala za 1,3 odstotne točke. Relativno visoka slovenska osnovna inflacija je posledica domačih inflacijskih dejavnikov, predvsem višjih stroškov dela na enoto proizvoda. Domače inflacijske pritiske po drugi strani blaži medletno zniževanje uvoznih cen, ki je najbolj izrazito v skupini energentov.
Državni sektor še naprej ohranja presežek. Ta je enem letu do junija znašal 0,6 % BDP, pri čemer je bila v prvi polovici letošnjega leta medletna rast izdatkov države nekoliko višja od rasti prihodkov države in nominalne gospodarske rasti. Med pomembnejšimi agregati so se najhitreje povečevali izdatki za investicije, k skupni rasti izdatkov pa so največ prispevala sredstva za zaposlene in socialna nadomestila. Rast prihodkov je znižala davčna razbremenitev regresa za letni dopust. Breme obresti se znižuje četrto leto zapored. Dolg države je ob koncu junija znašal 67,7 % BDP in se je od konca lanskega leta znižal tako nominalno kot v deležu BDP. Ob tem na Banki Slovenije opozarjamo na povečanje makroekonomskih tveganj, kar zahteva previdnost pri načrtovanju in vodenju fiskalne politike.
Publikacija je na voljo na povezavi.