Ureditev pravnega varstva imetnikov podrejenega dolga: v Banki Slovenije pred glasovanjem ponovno opozarjamo na sporna določila

V Banki Slovenije pozdravljamo namero Vlade RS po ureditvi pravnega varstva imetnikov podrejenega dolga, vendar trenutno predlagana rešitev tega ne omogoča. Zato pred glasovanjem v Državnem zboru RS o predlogu Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ponovno opozarjamo na nekatera njegova sporna določila, ki kršijo temeljna načela delovanja centralnih bank. Predlog zakona za Banko Slovenije predvideva ravnanje, ki bi bilo v nasprotju z veljavno slovensko zakonodajo in mednarodnim pravom. Po našem prepričanju takšen zakon pravnega varstva nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti ne zagotavlja. Ključne poudarke je na današnji izjavi za javnost podal Jurij Žitko, direktor pravne službe Banke Slovenije.

V Banki Slovenije ponovno poudarjamo, da se v Državnem zboru RS zaključuje postopek sprejemanja zakona, za katerega smo tako v Banki Slovenije kot tudi v okviru celotnega evrskega sistema oz. ECB ugotovili, da krši nacionalno in mednarodno pravo. V svojem mnenju na predlog zakona je svoje pomisleke večkrat izpostavila tudi Zakonodajno-pravna služba DZ.

Predlagane rešitve so sporne predvsem z vidika prepovedi monetarnega financiranja. Posega namreč v temeljno načelo delovanja centralnih bank v evrskem območju – našo pristojnost določanja obsega primarne emisije denarja, kar je bistveno načelo našega neodvisnega delovanja.

Iz tega razloga – monetarnega financiranja – je nesprejemljiv tudi amandma, po katerem naj bi Banka Slovenije plačala določenim imetnikom kvalificiranih obveznosti pavšalno nadomestilo.

Prav tako predlog zakona Banko Slovenije postavlja v izredno podrejen položaj, ki je precedens tako v Sloveniji kot EU, saj so predlagane rešitve z vidika javnih inštitucij edinstvene. Predlog zakona namreč določa, da Banka Slovenije odgovarja potencialno objektivno, ob tem ji je naloženo obrnjeno dokazno breme. Z vidika odgovornosti javnih institucij je tako stroga odgovornost javnih institucij izjema v Sloveniji in tudi v EU. Ob tem je treba izpostaviti, da Banka Slovenije ni bila edina javna institucija, ki je sprejemala odločitve v postopku sanacije bank leta 2013. 

"V Banki Slovenije ne nasprotujemo ureditvi sodnega varstva za imetnike podrejenega dolga, prav tako razumemo namene predlagane ureditve pavšalne odškodnine. Take rešitve so uvedle tudi nekatere druge države. Prav tako ne nasprotujemo odgovornosti za morebitno škodo, ki bi nastala kot posledica dejanj Banke Slovenije. Ni pa mogoče bremena poplačila odškodnin naložiti Banki Slovenije ne glede na njeno krivdo," je še poudaril Jurij Žitko.

V Banki Slovenije kot nenavadno ocenjujemo tudi odločitev predlagateljev zakona, da niso upoštevali rešitev, o katerih smo z njimi razpravljali ob pripravi zakona. Te bi omenjene nepravilnosti odpravile in predlog zakona uskladile z veljavnim pravnim redom.

Za zavarovanje zakonitosti našega poslovanja bomo v primeru sprejetja zakona v predlagani obliki prisiljeni izkoristiti vsa razpoložljiva pravna sredstva. "To pomeni, da bo v primeru sprejetja zakona v predlagani obliki reševanje sporov nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti morda dodatno odloženo," še dodajamo na Banki Slovenije in ponovno pozivamo pristojne institucije, da se sporna vprašanja rešijo pred uveljavitvijo zakona.

Podrobneje si o pripombah Banke Slovenije lahko preberete v naših preteklih opozorilih: Stališče Banke Slovenije o amandmajih na Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.

Na voljo je tudi strokovni članek, ki analizira stanje finančnih blažilcev v centralnih bankah in ugotavlja, da je Banka Slovenije po deležu finančnih blažilcev v bilančni vsoti v mediani centralnih bank Evrosistema.