Izjava guvernerja Boštjana Vasleta ob udeležbi na letnem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke

Guverner Banke Slovenije se je udeležil letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke v Washingtonu. Ključna razprava udeležencev je potekala okoli ponovnega znižanja gospodarskih napovedi MDS za svetovno gospodarstvo in ključnih razlogov, ki so do tega privedli. Podobno kot ECB tudi na MDS poudarjajo, da je za dvig nizke inflacije v evrskem območju poleg monetarne potreben tudi odziv drugih politik.

Mednarodni denarni sklad je na letnem zasedanju znižal napoved gospodarske rasti, ki naj bi se letos upočasnila na tri odstotke. Kot je opozoril Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije, "je tudi MDS, podobno kot druge mednarodne inštitucije, v najnovejši napovedi znižal pričakovanja glede gospodarske rasti, ob tem pa izpostavil, da obstajajo znatna tveganja za še hitrejše umirjanje rasti".

Medtem ko se je rast še pred dvema letoma povečevala v 75 odstotkih sveta, smo sedaj priča sinhronemu umirjanju svetovnega gospodarstva, saj bo rast letos nižja v kar 90 odstotkih svetovne ekonomije. Ključni razlogi za upočasnjeno gospodarsko rast so zaostrovanje trgovinskih odnosov, negotovosti, povezane z brexitom, in upočasnjena rast na Kitajskem.

Do nižje svetovne gospodarske rasti v obdobju ohlapnejše monetarne politike prihaja tako v razvitih (kot na primer ZDA in evrsko območje) kot razvijajočih se gospodarstvih (Kitajska). MDS ob tem ugotavlja, da bi bila v primeru, ko se centralne banke ne bi preventivno odzvale na poslabšanje makroekonomskih okoliščin v svetovnem gospodarstvu, ECB pa nizki inflaciji v evrskem območju, svetovna gospodarska rast še za 0.5 odstotne točke nižja kot sicer.

Vasle je ob tem poudaril, da je "MDS, podobno kot smo septembra to naredili guvernerji centralnih bank evrskega območja, izpostavil, da sedanje makroekonomske razmere zahtevajo odziv vseh makroekonomskih politik, ne zgolj denarne." Potrebni so tudi ukrepi strukturne narave, predvsem pa odziv fiskalnih politik. MDS tako poziva države evrskega območja s fiskalnim prostorom, da sprostijo fiskalno politiko in vzpodbudijo gospodarsko rast s pomočjo javnih investicij, medtem ko je v državah z omejenim fiskalnim prostorom potrebna postopna fiskalna konsolidacija in reforme, ki so usmerjene v trg dela in dvig potenciala za rast. Slednje velja tudi za države, združene v srednje in vzhodno evropski skupini.

Ena izmed večkrat izpostavljenih tem tokratnega zasedanja so bili tudi stranski učinki ukrepov denarne politike, ki smo jih centralne banke vpeljale v zadnjih letih. Sedanja gospodarska gibanja, predvsem pa pričakovanja glede vztrajanja nizkih stopenj gospodarske rasti in inflacije, nakazujejo dolgotrajnejše obdobje nizkih obrestnih mer, visoke likvidnosti in ohlapnih pogojev financiranja. Obnašanje udeležencev finančnih trgov ob daljšem obdobju ohranjanja takšnih razmer pa lahko zmanjša finančno stabilnost posameznih držav in s tem tudi celotnega evrskega območja. Previsoka vrednotenja na globalnem trgu tveganega kapitala lahko privedejo do nenadnega poslabšanja pogojev financiranja in slabše makroekonomske situacije predvsem v finančno ranljivih državah.

MDS opozarja tudi na povečano ranljivosti pokojninskih družb in zavarovalnic zaradi nizkih donosov, ki so odvisni od višine obrestnih mer. Institucionalni investitorji so zato postali bolj agresivni. Predvsem skrbi dejstvo, da se prekomerno povečuje investiranje v dolg podjetij s šibko zmožnostjo odplačila.

Predvsem pa dolgotrajno vztrajanje takšnih razmer vpliva tudi na bančni sistem oziroma poslovne modele bank. Banke v takšnih razmerah širijo svojo dejavnost na bolj tvegana področja in s tem povečujejo svojo izpostavljenost tveganjem, hkrati pa se tveganja povečujejo tudi udeležencem tovrstnih poslov. Boštjan Vasle je ob tem poudaril: "V Sloveniji se v zadnjih letih takšno ravnanje kaže predvsem pri nekaterih segmentih bančnega kreditiranja. V luči preprečevanja slabitve finančne stabilnosti smo v Banki Slovenije zaostrili makrobonitetni ukrep, ki se nanaša na potrošniško kreditiranje prebivalstva."