Izjava guvernerja Boštjana Vasleta po monetarni seji ECB
Člani Sveta ECB smo na tokratni seji ohranili usmeritve denarne politike, ki smo jih oblikovali na septembrski seji in katerih polna implementacija je predvidena v naslednjih mesecih. Ključna usmeritev spodbujevalne denarne politike tako ostaja vzpostavitev finančnih pogojev, ki bodo preko povečane gospodarske aktivnosti omogočili približevanje inflacije želenemu cilju, tudi v razmerah poslabševanja gospodarskih razmer.
Gospodarske razmere v evrskem območju so se po pričakovanjih v zadnjem mesecu nekoliko poslabšale. Aktivnost se je zmanjšala predvsem v storitvenem sektorju kot posledica več kot leto in pol trajajočega krčenja v proizvodnem sektorju, ki je pretežno odvisen od mednarodne trgovine. Še vedno prevladuje negotovost povezana s trgovinskimi ukrepi, upočasnjeno rastjo na Kitajskem in izstopom Velike Britanije iz EU. Zaostrene razmere v mednarodnem okolju so začele opazneje vplivati tudi na slovensko gospodarstvo, kjer se rast upočasnjuje, še vedno pa ostaja znatno nad povprečjem evrskega območja.
Upočasnjena mednarodna trgovina in nižje cene energentov so negativno vplivali tudi na rast cen, ki so v evrskem območju v mesecu septembru zrasle za vsega 0,8 odstotka medletno, kar je najnižja rast cen po letu 2016. V Sloveniji rast cen ostaja višja kot v evrskem območju, predvsem zaradi višje rasti plač in robustnega domačega povpraševanja.
Podjetja v evrskem območju poročajo o nadaljnjem upadu naročil in proizvodnje tudi v drugi polovici letošnjega leta. Ob tem ostajata aktivnost v gradbeništvu in potrošnja gospodinjstev robustni, saj se povpraševanje po posojilih gospodinjstev še naprej povečuje. Izgledi glede zaposlovanja se nekoliko poslabšujejo, kar znižuje pričakovano rast plač. Skladno s trenutnim poslabšanjem razmer so se znižala tudi pričakovanja glede gospodarske aktivnosti in rasti cen, a le v bližnji prihodnosti. Na dolgi rok ostajajo ta pretežno nespremenjena.
Odstopanja inflacije od ciljne ravni so bila eden izmed poglavitnih razlogov za sprejetje ukrepov denarne politike v septembru. Preteklo je še premalo časa, da bi lahko celoviteje ocenili, kako uspešen je paket, sprejet z namenom zagotavljanja ohlapnejših pogojev financiranja in posledično povišane gospodarske aktivnosti, ki naj bi privedla do oživitve rasti cen. Poleg tega vsi najavljeni instrumenti še niso polno zaživeli. Dvostopenjsko obrestovanje presežnih rezerv stopi v veljavo 30. oktobra 2019, medtem ko bomo z neto nakupi vrednostnih papirjev v višini 20 mrd EUR mesečno pričeli v novembru.
Banke imajo možnost pridobiti ugodno dolgoročnejše financiranje pri Evrosistemu v obliki ciljno usmerjenih operacij (TLTRO-III), če prejeta sredstva v zadostni meri namenijo financiranju gospodarstva. S tem je ukrep ciljno usmerjen v izboljšanje pogojev bančnega posojanja tudi srednjim in manjšim podjetjem, ki se ne financirajo na kapitalskem trgu; ti predstavljajo pomemben del našega gospodarstva. Podporo gospodarstvu nudi tudi reinvestiranje glavnic preteklih nakupov vrednostnih papirjev. Nakupi obvezniških papirjev koristijo neposredno predvsem večjim (mednarodnim) podjetjem, preko katerih se pozitivne razmere prenašajo tudi na slovenska podjetja, ki so vpeta v njihove lastniške ali tudi zgolj poslovne povezave. Poleg tega z uvedbo dvostopenjskega obrestovanja presežnih rezerv blažimo učinek negativnih obrestnih mer na banke, kar znižuje verjetnost, da bi banke te učinke prenašale na svoje komitente. Nenazadnje bomo pozitivne učinke spodbujevalne naravnanosti denarne politike čutili tudi posamezniki, ki se ne pojavljamo zgolj v vlogi varčevalcev, temveč tudi v vlogi delavcev, potrošnikov in posojilojemalcev.
Člani Sveta ECB smo na tokratni seji ohranili nespremenjene obrestne mere za depozite pri Evrosistemu, reinvestiranje zapadlih glavnic preteklih nakupov vrednostnih papirjev in usmeritev glede bodoče naravnanosti denarne politike. Ob tem smo ponovili zavezo o izvajanju septembra sprejetih dodatnih ukrepov (dvotirno obrestovanje presežnih rezerv, tretja serija dolgoročnih ciljanih posojil, obnovitev nakupov vrednostnih papirjev). Centralne banke, združene v Evrosistemu, se zavedamo, da učinkov tovrstnih ukrepov denarne politike z ohranjanjem negativnih obrestnih mer v daljšem obdobju še ni mogoče v celoti ovrednotiti. Zato poudarjamo, da je za oživitev gospodarske aktivnosti nujen odziv vseh makroekonomskih politik, torej tudi sprejetje strukturnih ukrepov, ki bodo povečali potencial za rast ter fiskalne politike. Slednje še posebej velja za države evrskega območja, ki še imajo prostor za dodatno zadolževanje v skladu s pravili o Paktu za stabilnost in rast.