Najpogostejša vprašanja in odgovori glede zaostritve ukrepov Banke Slovenije na področju kreditiranja prebivalstva
V Banki Slovenije ugotavljamo, da tveganja, povezana s potrošniškim kreditiranjem prebivalstva, kljub našim predhodnim ukrepanjem ostajajo povišana. Čeprav smo banke in prebivalstvo opozorili in uvedli priporočila glede vzdrževanja zmerne rasti potrošniških kreditov, ta še vedno presega 10 %. Na Banki Slovenije opažamo visok delež odstopanj od priporočil predvsem na dveh področjih, in sicer glede razmerja med stroškom servisiranja dolga glede na prihodek kreditojemalca in povprečne ročnosti potrošniških kreditov, ki v nekaterih primerih presega celo 12 let.
Zato smo na Banki Slovenije z novembrom 2019 priporočilo preoblikovali v zavezujoč instrument na področju potrošniških kreditov, s katerimi navzgor omejujemo (a) ročnost potrošniških kreditov, (b) razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca. Druga zahteva velja tudi za stanovanjske kredite.
Preberite tudi sporočilo za javnost in prezentacijo ob uvedbi instrumenta.
Kdaj je začel veljati sklep?
Sklep je začel veljati 1. novembra 2019. Sklep ne velja za kredite, za katere je kreditojemalec podal vlogo za odobritev kredita pred dnevom uveljavitve sklepa, tj. pred 1. novembrom 2019. Pojem "nove" kreditne pogodbe iz Sklepa se nanaša na kreditne pogodbe, za katere je bil kreditni proces začet z vlogo po začetku veljavnosti Sklepa. Sklenitev kreditne pogodbe je vezana na celoten kreditni proces (od vloge potrošnika za odobritev kredita do dejanskega podpisa same pogodbe). Zavedamo se, da je kreditni proces razdeljen na več faz, kjer morajo biti izpolnjene določene obvezne zahteve v skladu z ZPotK-2. Za kreditne pogodbe za nepremičnino so te zahteve še bolj obsežne (kot npr. zavezujoča sedem dnevna predhodna informacija na obrazcu ESIS, cenitev nepremičnine, notarski sporazum o zavarovanju terjatve s hipoteko ipd.). Ker zaradi teh zakonskih zahtev lahko pride do časovnih razkorakov med vlogo in dokončno sklenitvijo kredita, je temu ustrezno treba tolmačiti tudi Sklep. Sklep torej velja samo za sklenjene kreditne pogodbe na podlagi kreditnih vlog potrošnikov po 1. novembru 2019.
Kaj določa sklep?
Sklep določa dva zavezujoča makrobonitetna instrumenta:
a) omejitev razmerja med letnim stroškom servisiranja celotnega dolga in letnim dohodkom potrošnika ob sklenitvi kreditne pogodbe (DSTI) za stanovanjska in potrošniška posojila,
b) omejitev ročnosti potrošniških posojil,
in nezavezujoč makrobonitetni instrument:
c) priporočilo glede najvišjega razmerja med zneskom kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katero je kredit zavarovan, ob sklenitvi kreditne pogodbe (LTV).
Več informacij je na voljo na povezavi.
Zakaj ste se odločili za tak ukrep?
V Banki Slovenije ugotavljamo, da se tveganja, povezana z rastjo potrošniških kreditov, po razširitvi makrobonitetnega priporočila v novembru lani ne zmanjšujejo. Medletne rasti potrošniških kreditov namreč ostajajo visoke in presegajo 10 %, narašča pa tudi povprečni znesek potrošniških kreditov. Po zadnjih podatkih je rast potrošniških kreditov avgusta medletno znašala 11,7 %, njihov obseg pa je dosegel 2,91 milijarde EUR, s čimer je dosegel predkrizno raven . Ob tem ugotavljamo, da visok delež potrošniških kreditov odstopa od priporočenih vrednosti instrumenta DSTI, po katerem razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca ne sme preseči v priporočilu opredeljenih vrednosti.
V zadnjih letih se podaljšuje tudi povprečna ročnost novoodobrenih potrošniških kreditov. Medtem ko je ta konec leta 2015 znašala 5,6 leta, se je do avgusta letošnjega leta podaljšala na 7 let. Hitro pa se povečuje tudi obseg potrošniških kreditov, katerih ročnost presega 10 let. Medtem ko jih je bilo konec leta 2015 271 mio EUR, jih je bilo po zadnjih podatkih avgusta 2019 516 mio EUR. Najdaljše ročnosti potrošniških kreditov presegajo celo 12 let.
V Banki Slovenije ugotavljamo, da je od priporočil Banke Slovenije odstopala skoraj četrtina zneska vseh odobrenih potrošniških kreditov. Takšna gibanja so še posebej zaskrbljujoča v razmerah umirjanja gospodarske aktivnosti, kar se bo postopno odrazilo tudi na trgu dela. V Banki Slovenije in drugih institucijah pa opozarjamo tudi na tveganja, ki bi lahko gospodarsko sliko v prihodnje poslabšala. Težava ni v trenutni zadolženosti prebivalstva, temveč v trendu na tem področju. Več informacij je na voljo v sporočilu za javnost.
Ukrep je usmerjen v ohranjanje finančne stabilnosti ter zasleduje vmesni cilj makrobonitetne politike "preprečevati prekomerno rast kreditiranja in prekomerno zadolževanje". Hkrati predvidevamo, da bo ukrep prek omejitve nepremišljenega in pretiranega zadolževanja omejil oziroma preprečil socialne stiske, do katerih lahko pride ob preveliki zadolžitvi gospodinjstev. Upoštevati je treba, da mora potrošnik poleg glavnice vrniti tudi obresti, ki so pri potrošniških kreditih lahko relativno visoke. Povprečna efektivna obrestna mera za potrošniška posojila obrestovana s fiksno obrestno mero znaša 8.2 % in z variabilno obrestno mero 6.5 %. Efektivna obrestna mera pa lahko dosega celo več kot 15 %. Razen skrajšanja ročnosti iz 10 na 7 let ukrep ne zaostruje priporočila za področje kreditiranja prebivalstva, ki je v veljavi od novembra 2018.
Ali Slovenija v primerjavi z ostalimi evropskimi državami izstopa po ročnosti potrošniških posojil?
Slovenija je na prvem mestu po deležu posojil z ročnostjo daljšo od 5 let, takih posojil je kar 79 %, povprečje EA je le 50 %.
Delež potrošniških posojil z ročnostjo nad 5 let
.png)
Vir: ECB.
Katera priporočila in ukrepe je Banka Slovenije že izdala?
Dosedanje ukrepanje Banke Slovenije:
| STANOVANJSKA POSOJILA | POTROŠNIŠKA POSOJILA |
|
September 2016: |
November 2018: |
|
November 2019: |
November 2019: |
|
Dovoljena odstopanja: |
Dovoljena odstopanja: |
Nekaj primerov praktičnih izračunov
Za osebo, ki ima neto plačo nižjo od dvakratnika bruto minimalne plače, torej ima mesečno neto plačo v letu 2019 nižjo ali enako 2 x 886,63 € = 1.773,26 €, znaša maksimalen strošek servisiranja dolga:
1.773,26 € – (76 % minimalno bruto plače + znesek, potreben za vzdrževanje družinskih članov) ali
50 % od 1.773,26 €, če ta znesek ne presega zneska, ki mora kreditojemalcu ostati. Ostati pa mu mora 76 % bruto minimalne plače kar znaša 673,83 € + stroški za vzdrževanje družinskega člana/članov.
a) Neto dohodek kreditojemalca: 1,700 €.
Maksimalen obrok = 1.700 € * 50 % = 850 €. Ostane mu več kot 76 % minimalne bruto plače in to je sprejemljivo.
b) Neto dohodek kreditojemalca: 1.500 € in dva otroka do 18 let, ki ju mora vzdrževati. Ker je otroka dolžan vzdrževati tudi drugi starš, se znesek deli z dva (237,29 € * 2, na kreditojemalca pride 237,29 €).
Maksimalen obrok = manjši od teh zneskov:
- 1.500 € - (76% * 886,36 € + 237,29 €) = 589,08 €
- 50 % od 1.500 €, kar je 750 €.
Maksimalna obremenitev je torej enaka 589,08 €.
c) Neto dohodek kreditojemalca: 1.500 € in en otrok do 18 let, ki ga mora kreditojemalec sam vzdrževati:
Maksimalen obrok = manjši od teh zneskov:
- 1.500 € - (76% * 886,36 € + 309,68 €) = 516,69 €
- 50 % od 1.500 €, kar je 750 €.
Maksimalna obremenitev je torej enaka 516,69 €.
Kako se izračuna kreditna sposobnost v primeru, da kredit jemlje več oseb?
Za namen skladnosti s sklepom o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva se kreditna sposobnost izračuna za vsakega kreditojemalca ločeno. V primeru, da je teh več, mora biti z zahtevo DSTI skladna kreditna pogodba vsakega od kreditojemalcev.
Kakšne so novosti pri upoštevanju vzdrževanih družinskih članov?
Vzdrževani družinski člani se upoštevajo na enak način kot v makrobonitetnih priporočilih, sprejetih v preteklih letih. Makrobonitetno priporočilo za področje stanovanjskih posojil, ki ga je Svet Banke Slovenije potrdil 30. 8. 2016, je bankam priporočilo, da "že pri odobravanju kreditov (pri oceni kreditne sposobnosti) smiselno upoštevajo omejitve, ki jih v postopku izvršbe na denarno terjatev dolžnika opredeljujeta Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), torej prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe in omejitve izvršbe na dolžnikove denarne prejemke." To priporočilo je bilo 22. 10. 2018 razširjeno tudi na potrošniška posojila.
Kakšna je najpogostejša višina najetega potrošniškega kredita?
Najpogostejša višina odobrenega potrošniškega kredita je v četrtem kvartalu 2018 znašala 5.000 EUR. Vrednost povprečnega pogodbenega zneska potrošniških kreditov se je v 4 letih povečala za 2.000 EUR oziroma 33 % in je v četrtem kvartalu 2018 znašala 8.110 EUR.
Kaj to pomeni za stanovanjska posojila?
Zavezujoč ukrep je postalo razmerje med letnim stroškom servisiranja celotnega dolga in letnim dohodkom kreditojemalca (DSTI), ki ne sme preseči 50 odstotkov za osebe z dohodki do dvakratnika bruto minimalne plače in 67 odstotkov za preostali del dohodka. Priporočilo bankam pa je ostalo to, da razmerje med zneskom kredita in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katero je kredit zavarovan, ne presega 80 odstotkov. Ne glede na višino dohodka mora potrošniku po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb ostati najmanj znesek v višini 76 % minimalne bruto plače. Če potrošnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, mu mora ostati tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.
Več informacij se nahaja na povezavi.
Ali se po novem stanovanjski nezavarovani krediti (za obnovo) štejejo med potrošniška ali stanovanjska posojila?
Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva ne spreminja definicije stanovanjskega kredita. Ta je definiran glede na namen. Vsi krediti z namenom nakupa, obnove ter gradnje stanovanjske nepremičnine (ne glede na zavarovanje) so stanovanjski.
Ali se omejitve iz sklepa nanašajo tudi na lizing posle?
Makrobonitetne omejitve za kreditiranje prebivalstva sicer ne veljajo za lizing posle, banke pa morajo pri presoji kreditne sposobnosti oziroma pri izračunu razmerja DSTI upoštevati tudi obveznosti iz naslova lizing pogodb.
Ali bo ukrep vplival na trg nepremičnin?
Ukrep je primarno usmerjen na trg potrošniških posojil, drži pa, da deloma zadeva tudi stanovanjska posojila. Na trg nepremičnin vplivajo številni dejavniki, ponudba posojil je le eden od njih. V zadnjem obdobju smo ugotavljali, da se na slovenskem nepremičninskem trgu čedalje več transakcij kreditira z lastniškimi viri, zato je učinek teh ukrepov manjši kot v primeru, da so transakcije v večji meri financirane s posojili. Nekatere analize v državah, ki so že uvedle podobne makrobonitetne ukrepe, kažejo, da imajo ti ukrepi lahko učinek na cene na nepremičninskem trgu. V primeru njihovega znižanja se dostopnost stanovanj poveča, kar omili učinek manjše dostopnosti posojil (kreditojemalec v takem primeru potrebuje manjši obseg posojila, ki ga lahko dobi kljub zaostreni zahtevi glede DSTI).
Ali so mogoča odstopanja oziroma izjeme od zavezujočih zahtev?
V Banki Slovenije dopuščamo možnost nekaterih odstopanj od zavezujočih zahtev. Dovoljena odstopanja so določena na četrtletni ravni in se izračunajo glede na skupen znesek novih kreditnih pogodb, ki so skladne z ročnostjo in razmerjem DSTI Najdaljšo ročnost sme presegati največ 15% novih kreditnih pogodb za potrošni namen, pod pogojem, da njihova ročnost ne presega 120 mesecev in so skladne z razmerjem DSTI. Najvišje razmerje DSTI sme presegati največ 10% novih kreditnih pogodb za stanovanjsko nepremičnino in največ 10 % kreditnih pogodb za potrošni namen pod pogojema, da kreditojemalcu ostane predpisani minimalni znesek ter da razmerje DSTI teh kreditnih pogodb ne presega 67%. Kreditne pogodbe za potrošniški namen, ki presegajo najvišje razmerje DSTI, morajo biti skladne z omejitvijo ročnosti. Dovoljena odstopanja so pomemben del ukrepa, saj bankam dajejo manevrski prostor, da v določenih primerih po lastni presoji kredit odobrijo tudi, ko osnovni parametri ukrepa tega ne bi omogočili.
Na Banki Slovenije odločanje o izjemah od ukrepa prepuščamo bankam. Banke so namreč na eni strani odgovorne za prevzemanje in upravljanje tveganja ob sklepanju kreditnih pogodb, po drugi strani pa banke same tudi najbolje poznajo vse okoliščine in značilnosti kreditojemalcev, ki vplivajo na oceno kreditne sposobnosti. Banke bodo torej še naprej same določale svojo interno politiko prevzemanja in upravljanja tveganj, skladno z veljavnimi predpisi.
Ali zahteve Banke Slovenije banke res omejujejo?
Dejansko odobrena posojila najpogosteje ne presegajo omejitev.
| • Štiričlanska družina z dvema mladoletnima otrokoma. • Plača kreditojemalca: 1.119 EUR (povprečna neto plača v Republiki Sloveniji v juliju 2019) • Obstoječi krediti: 0 EUR • Kreditna sposobnost = 1.119 - (715+237) = maksimalni znesek mesečnega odplačila 167 EUR |
Znesek potrošniškega kredita na 7 let |
Znesek stanovanjskega kredita na 20 let |
|
Najpogosteje odobreni znesek kredita v letu 2018 pri dohodku v višini povprečne plače |
5.000 EUR |
30.000 EUR |
|
Maksimalni znesek kredita po 1. 11. 2019 po izračunu ZBS |
največ 11.500 EUR |
največ 30.000 EUR |
Kolikšne so povprečne efektivne obrestne mere potrošniških kreditov?
Povprečne efektivne obrestne mere iz sklenjenih potrošniških kreditnih pogodb bank in hranilnic, izračunane na način iz 26. člena Zakona o potrošniških kreditih (Uradni list RS, št. 77/16), so v obdobju od 1. 1. 2019 do 30. 6. 2019 znašale:
|
Potrošniški kredit (glede na ročnost in znesek) |
Povprečna efektivna obrestna mera (v %)* |
|
|
do 6 mesecev |
in do 1.000 EUR |
44,5 |
|
do 12 mesecev |
in do 2.000 EUR |
19,2 |
|
do 36 mesecev |
in do 4.000 EUR |
12,9 |
|
do 10 let |
in do 20.000 EUR |
8,5 |
Kolikšno breme predstavljajo za gospodinjstva nakupi na obroke ali druga nestanovanjska posojila?
V letu 2018 je 80 odstotkov anketirancev, ki imajo nakupe na obroke ali druga nestanovanjska posojila odgovorilo, da jim te obveznosti predstavljajo veliko ali srednje veliko breme. V času krize je ta delež dosegel celo 93 %.
Deleži anketirancev, ki imajo tovrstne obveznosti, po letih
.png)
Vir: Anketa SILC, SURS.
Ali banke upokojencev in ljudi z nižjimi dohodki ne bodo več kreditirale?
Banke upokojencev in oseb z nižjimi dohodki že sedaj niso kreditirale.
V letu 2018 je bilo starejšim od 65 let odobrenih le 0,8 % stanovanjskih kreditov in le 5,9 % potrošniških kreditov. Starejši po kreditih ne povprašujejo oziroma banke po določeni starosti kreditojemalca kreditov ne odobravajo.
Osebe z nižjimi dohodki so bile po internih pravilih bank kreditno nesposobne že pred sprejetjem Sklepa. To se odraža v podatkih, ki so jih Banki Slovenije v okviru rednega oziroma anketnega poročanja posredovale banke:
- V letu 2018 je bilo odobrenih manj kot 3 % potrošniških posojil do višine dohodka, ki predstavlja minimalno neto plačo in 20 % potrošniških posojil (po znesku) do višine dohodka, ki omogoča preživljanje dveh otrok.
- V prvi polovici 2019 ni bilo odobrenega stanovanjskega kredita kreditojemalcem z nižjim dohodkom od minimalne neto plače in le 4 % stanovanjskih kreditih (po znesku) do višine dohodka, ki omogoča preživljanje dveh otrok.
Stanovanjska posojila (po znesku)
Vir: BSMAP, Q1-Q3 2019
Zakaj so banke bolj motivirane za odobravanje potrošniških posojil?
Obrestne mere pri potrošniških posojilih približno enkrat višje kot pri stanovanjskih. Povprečna obrestna mera potrošniških posojil je 5,3 %, stanovanjskih pa 2,3. Kreditojemalec bi z najemom stanovanjskega kredita namesto potrošniškega (npr. za menjavo strešnikov) lahko dobil višji znesek kredita ali pa bi za enak znesek plačal bistveno manj.
Primer: Stroški kreditojemalca s potrošniškim oziroma stanovanjskim kreditom v višini 15.000 evrov.
|
Variabilna OM |
Fiksna OM |
|
|
Potrošniški (gotovinski) |
19.356 |
19.548 |
|
Stanovanjski |
16.562 |
17.152 |
|
Razlika |
2.794 |
2.396 |
Vir: spletne strani bank, 4. 11. 2019.
Opomba: gre za 7 letni, nezavarovan kredit.
Zakaj so fiksne obrestne mere za stanovanjska posojila v Sloveniji višje kot v sosednjih državah in evroobmočju?
Obrestne mere slovenskih bank za stanovanjska posojila so zgodovinsko vselej presegale obrestne mere evroobmočja. Največje obrestne razlike v primerjavi z evroobmočjem so nastale v letih 2012, 2013 in 2014, ko se je slovensko gospodarstvo soočalo z padcem bruto domačega proizvoda in negotovostjo glede višine izgub bančnega sistema. V primerjavi z evroobmočjem so bile variabilne obrestne mere za stanovanjska posojila od januarja 2007 do maja 2019 v povprečju višje za 52 bazičnih točk, fiksne obrestne mere za stanovanjska posojila pa so bile v povprečju višje za 137 bazičnih točk. Razlogov, zakaj prihaja do takšnih razlik, je več in so tako raznoliki, da je primerjava obrestnih mer med državami težavna. Zaradi tega je pri sklepih o morebitnih vzrokih treba biti previden. Možni razlogi, zakaj prihaja do razlik v obrestnih merah med posameznimi državami, ki imajo sicer skupno denarno politiko, so naslednji:
- Stabilnost makroekonomskega okolja je pomemben dejavnik, ki vpliva na odločitev bank glede določanja višine obrestnih mer. Med dejavniki, ki sodijo v to kategorijo, so za posojilodajalce stanovanjskih posojil pomembni: rast cen (inflacija), bonitetna ocena države in krivulja donosnosti (ang. yield curve).
- Na višino obrestne mere, ki jo zahtevajo banke za posamezna posojila, pomembno vplivajo tudi povprečni stroški financiranja bank. V to kategorijo sodijo: kapitalske zahteve za posamezne banke, depoziti gospodinjstev in nefinančnih korporacij, financiranje z obveznicami itd.
- Financiranje z obveznicami: v primeru izdaje hipotekarnih obveznic banka obrestno in likvidnostno tveganje, ki izhaja iz depozitnega financiranja, prenese na kapitalski trg oziroma na investitorje v hipotekarne obveznice. Manjše tveganje omogoča nižjo obrestno maržo oziroma nižji pribitek za tveganje, kar omogoča cenejša hipotekarna posojila. V tem kontekstu je pomembno izpostaviti, da slovenske banke za financiranje nepremičninskih posojil ne izdajajo hipotekarnih obveznic, ki so za tuje banke tipično pomemben vir financiranja nepremičninskih posojil.
- Povprečna originalna zapadlost stanovanjskih posojil in obdobje fiksacije. Daljša kot je zapadlost stanovanjskega posojila oziroma obdobje fiksacije obrestne mere (v primeru posojila s fiksno obrestno mero), višja bo obrestna mera in s tem cena posojila. Tipična zapadlost stanovanjskih posojil se v evroobmočju razlikuje in se razteza med 20 in 30 let. Maksimalna zapadlost, ki jo ponujajo evropske banke, se razteza med 30 in 40 let. Pojavljajo se tudi posojila z daljšo zapadlostjo, tudi do 50 let. Podatke o originalni zapadlosti stanovanjskih posojil posamezne države običajno navajajo v svojih publikacijah (npr. v poročilu o finančni stabilnosti). Povprečna ročnost novih stanovanjskih posojil v Sloveniji znaša 20 let.
- Stopnja konkurence na bančnem trgu: Splošna višina tržnih obrestnih mer v posamezni državi članici je lahko odvisna tudi od konkurence na bančnem trgu. Močnejša kot je konkurenca na bančnem trgu, nižje bodo obrestne mere in manj se bodo razlikovale med bankami.
- Ostali možni dejavniki, ki jih omenja literatura (ECB, 2006): Do razlik v obrestnih merah lahko prihaja tudi zaradi različnih profilov tveganja posameznih posojil, vključno s stopnjo in vrsto zavarovanja stanovanjskega posojila. Poleg tega lahko razlike v regulativnem (zahteve glede LTV in DSTI ali maksimalne ročnosti) in fiskalnem okvirju med posameznimi državami evroobmočja vplivajo na razlike v obrestnih merah. Dejavnik, ki lahko vpliva na to, da so obrestne mere za stanovanjska posojila v nekaterih državah nižje, je obstoj velikih namenskih stanovanjskih shem, ki jih podpira država. Prav tako statistika obrestnih mer prikazuje le nominalne obrestne mere, kar pri državah z nižjimi obrestnimi merami lahko pomeni, da banke v teh državah zaračunavajo višje neobrestne stroške. Z vidika tveganj in tržne strukture so lahko dejavniki povezani z razlikami v obrestnih merah še: pričakovanja glede razvoja cen stanovanjskih nepremičnin, stabilnost domačega gospodarstva, stabilnost gospodarstev izvoznih trgov, finančna stabilnost gospodinjstev, operativni stroški, učinkovitost pravosodnega sistema (verjetnost uspešne izterjave zapadlih posojil – recovery rate), struktura trga (lastniška struktura, število podružnic) ter nekatere druge strukturne razlike, kot so bančne prakse glede strukture zaračunavanja različnih stroškov.
Vir: Banka Slovenije in ECB (September, 2006). Differences in MFI Interest Rates Across Euro Area Countries.
Dostopno na: https://www.ecb.europa.eu/pub/pdf/other/differencesmfiinterestrates2006en.pdf
Fiksne obrestne mere za stanovanjska posojila, v %
.png)
Kako pogosto se Slovenci odločamo za najem kredita v tujini?
Podatki finančnih računov, ki sicer ne omogočajo razlikovanja med bančnimi in nebančnimi viri iz tujine, kažejo, da je delež posojil iz tujine v vseh (bančnih in nebančnih) posojilih gospodinjstvom le okrog 2,4 %, kar je tudi manj kot v preteklih letih. Te ugotovitve potrjujejo tudi podatki o geografskem izvoru bančnih posojil slovenskim kreditojemalcem iz ECB-jeve baze. Obseg bančnih posojil iz tujine od leta 2016 upada, prav tako se znižuje njihov delež v vseh posojilih. Večina teh posojil je iz dveh sosednjih držav, Avstrije in Italije, sledi Nemčija.
Delež v obveznosti gospodinjstev, posojila, v %
| delež v % | Posojila v Sloveniji (S.1) | Posojila v tujini (S.2) | SKUPAJ posojila (S.0) |
| 2012 | 96,6 | 3,4 | 100,0 |
| 2013 | 96,9 | 3,1 | 100,0 |
| 2014 | 96,7 | 3,3 | 100,0 |
| 2015 | 96,9 | 3,1 | 100,0 |
| 2016 | 96,5 | 3,5 | 100,0 |
| 2017 | 97,2 | 2,8 | 100,0 |
| 2018 | 97,5 | 2,5 | 100,0 |
| 2019 Q2 | 97,6 | 2,4 | 100,0 |
Vir: Finančni računi, nekonsolidirani podatki.
Ali ni kontradiktorno, da Evropska centralna banka poslovnim bankam zaračunava negativne obrestne mere s ciljem, da bodo več kreditirale, hkrati pa Banka Slovenije omejuje kreditiranje?
Evropska centralna banka (ECB) je v evrskem območju (EMU) pristojna za izvajanje monetarne politike. Cilj te je zagotoviti, da je inflacija v srednjeročnem obdobju blizu, vendar pod 2 %. Negativne obrestne mere, ki spodbujajo kreditiranje poslovnih bank so eden od instrumentov, ki jih ECB uporablja za doseganje svojih ciljev. V EMU je monetarna politika prilagojena povprečju kar pomeni, da je za nekatere države lahko preveč ohlapna. To se lahko odrazi v prekomerni in nevzdržni kreditni rasti ter v sproščanju kreditnih standardov. Vse to lahko ogrozi finančno stabilnost. V Sloveniji je rast potrošniških posojil, kljub priporočilom Banke Slovenije, še vedno prekomerna ter predstavlja tveganje za finančno stabilnost. Zato je Banka Slovenije uvedla zavezujoče makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva. Ukrep vpeljuje minimalne kreditne standarde za potrošniška ter stanovanjska posojila. Ti bodo pripomogli k vzdržni kreditni rasti in zagotovili trajnostni prispevek finančnega sektorja h gospodarski rasti.
Ali so podobne ukrepe sprejele tudi katere druge države?
Države, ki omejujejo ročnost potrošniških kreditov so: Portugalska (10 let), Slovaška (8 let) in Romunija (5 let). Veliko evropskih držav ima omejitev DSTI (Ciper, Estonija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška, itd.). Dodatne informacije o specifičnem področju omejevanja in vrstah makrobonitetnih instrumentov so na voljo na
https://www.esrb.europa.eu/national_policy/shared/pdf/esrb.measures_overview_macroprudential_measures.xlsx.