Napoved makroekonomskih gibanj: Domači dejavniki gonilo gospodarske rasti v letošnjem in prihodnjih letih

Gospodarska rast bo letos znašala 2,6 %, naslednje leto pa 2,5 %. Na podobnih ravneh naj bi se gibala tudi v letih 2021 in 2022. Glavno gonilo gospodarske rasti bo ob sicer solidni rasti izvoza predstavljalo domače povpraševanje. Rast gospodarske aktivnosti bo še naprej presegala povprečno rast v evrskem območju, s čimer se bo nadaljevalo dohitevanje najrazvitejših članic. Na trgu dela se ob pomanjkanju ustrezne delovne sile vse bolj kažejo strukturna neskladja. Inflacija se bo gibala na ravni okoli 2,0 %. To so ključne ugotovitve publikacije Napovedi gospodarskih gibanj, ki smo jo pripravili na Banki Slovenije. V njej opozarjamo tudi na tveganja, ki ostajajo izrazita in lahko ob uresničitvi pomembneje vplivajo na makroekonomska gibanja v napovednem obdobju.

Slika 1: Napovedi prispevkov komponent trošenja k rasti BDP v Sloveniji in evrskem območju

Vir: SURS, Eurostat, napovedi ECB in Banke Slovenije.

Svetovna gospodarska rast bo letos precej počasnejša kot v letu 2018 in 2017, okrevanje v naslednjih letih pa bo bolj postopno, kot je bilo predvideno v predhodnih napovedih mednarodnih inštitucij. To se odraža v nižji predpostavki rasti tujega povpraševanja tako za evrsko območje kot za Slovenijo. Protekcionistični ukrepi in geopolitična trenja namreč ustvarjajo negotove gospodarske razmere, ki znižujejo zaupanje v gospodarstvu in vplivajo predvsem na šibkejšo investicijsko in izvozno aktivnost podjetij.

Na trgu dela bodo razmere ostale ugodne, pri čemer se ob izzivih staranja prebivalstva vse bolj kažejo strukturna neskladja. Ta se ob nizkih stopnjah brezposelnosti v zadnjem obdobju odražajo v pomanjkanju ustrezne delovne sile, v obdobju napovedi pa tudi v zmernejši rasti zaposlenosti. Rast plač bo ostala razmeroma visoka, letos in naslednje leto predvsem zaradi dviga minimalne plače in lanskega dogovora v javnem sektorju.

Slika 2: Napovedi rasti sredstev na zaposlenega in stopnje brezposelnosti

Vir: SURS in Banka Slovenije

Rast plač in še naprej ugodni pogoji financiranja bodo omogočali rast domačega povpraševanja in uvoza blaga in storitev. Ob postopoma hitrejši gospodarski rasti evrskega območja in drugih pomembnejših trgovinskih partneric se pričakuje tudi solidna rast izvoza. Takšna gibanja v menjavi s tujino se bodo odražala v pozitivnem prispevku neto izvoza k skupni rasti BDP, vendar pa bo ta precej manjši kot v zadnjih letih. Presežek na tekočem računu plačilne bilance se bo ohranjal na ravneh blizu 6 % BDP.

Inflacija se bo gibala okoli dveh odstotkov. S krepitvijo domačih cenovnih pritiskov se pričakuje pospešek osnovne inflacije. Ob naraščanju stroškov dela se bodo povečevale predvsem cene storitev, medtem ko bodo cene v menjalnih dejavnostih ob večji konkurenci rasle nekoliko počasneje.

Tveganja, ki spremljajo tokratne napovedi gospodarske rasti, ostajajo usmerjena pretežno navzdol. V mednarodnem okolju so povezana zlasti z razmerami v svetovni trgovini. Ta bi se lahko ob novih protekcionističnih ukrepih in poslabševanju geopolitičnih razmer dodatno upočasnila. Dolgotrajnejša negotovost bi se lahko začela izraziteje kazati tudi v upadu aktivnosti v storitvenih dejavnostih, ki so sicer manj odvisne od tujega povpraševanja, in na trgu dela. Geopolitična trenja v državah proizvajalkah nafte bi se lahko odrazila v višji rasti cen energentov in zaradi porasta proizvodnih stroškov v nekoliko nižji gospodarski rasti.

Publikacija je na voljo na povezavi.