Banka Slovenije vložila zahtevo za oceno ustavnosti zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank
V Banki Slovenije smo danes, 10. januarja 2020, vložili zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Kot smo že večkrat izpostavili, zakon namreč krši temeljna načela delovanja centralne banke, kot jih določata Ustava RS in tudi pravo EU. Zakon je sporen predvsem z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke, na kar so večkrat opozorile tudi mednarodne institucije.
V Banki Slovenije pozdravljamo namero Vlade RS po ureditvi pravnega varstva imetnikov podrejenega dolga, vendar trenutna rešitev tega ne omogoča. V postopku priprave zakona smo podali tudi več predlogov, kako ustrezno urediti položaj centralne banke v tovrstnih sodnih postopkih, ki pa žal niso bili upoštevani.
Zato v nadaljevanju povzemamo argumente, zakaj smo se odločili, da na Ustavno sodišče RS vložimo zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank:
- Zakon krši prepoved monetarnega financiranja, po katerem sredstva centralne banke ne morejo biti porabljena za naloge, ki niso naloge centralne banke. Splošno sprejeto stališče v EU namreč je, da reševanje bank ni naloga centralne banke.
- Predlog zakona tudi določa, da Banka Slovenije odgovarja potencialno objektivno, ob tem ji je naloženo obrnjeno dokazno breme. Z vidika odgovornosti javnih institucij je tako stroga odgovornost javnih institucij izjema v Sloveniji in tudi v EU.
- Banki Slovenije je naloženo še plačilo pavšalnih odškodnin investitorjem, ki so fizične osebe, pri katerih pa se niti ne ugotavlja, zakaj je škoda nastala. Na Banki Slovenije poudarjamo, da centralna banka ne more zagotavljati sredstev za ukrepe socialne narave, kamor sodijo omenjene pavšalne odškodnine. Ob taki ureditvi je kršitev prepovedi monetarnega financiranja še toliko bolj očitna.
- Zakon tudi določa, da naj bi se odškodnine poplačale iz bodočih dobičkov Banke Slovenije, ki bi bili sicer pretežno namenjeni oblikovanju splošnih rezerv, in iz že oblikovanih splošnih rezerv. S tem je poseženo v finančno neodvisnost centralne banke, ki mora imeti na voljo ustrezna sredstva za izvajanje svojih primarnih nalog, prav tako pa mora imeti tudi možnost odločanja pri oblikovanju svojih rezerv.
V Banki Slovenije hkrati predlagamo, da sodišče presodi tudi nekatera v zakonu predvidena postopkovna pravila. Ta namreč ne zagotavljajo učinkovitega sodnega varstva, Banko Slovenije postavljajo v izrazito podrejen položaj, posegajo v pristojnosti institucij EU ali so v nasprotju s pravili varovanja zaupnih nadzorniških podatkov, ki veljajo v EU.
V zahtevi za presojo ustavnosti predlagamo tudi začasno zadržanje uporabe zakona, saj menimo, da takega zakona v praksi ni mogoče izvajati.
Hkrati predlagamo tudi prednostno obravnavo zahteve za presojo ustavnosti.
Podrobneje si o pripombah Banke Slovenije lahko preberete v naših preteklih opozorilih:
Ureditev pravnega varstva imetnikov podrejenega dolga: v Banki Slovenije pred glasovanjem ponovno opozarjamo na sporna določila