Gospodarska in finančna gibanja: Konec leta so ob šibkih kazalnikih gospodarske aktivnosti razmere na trgu dela ostale ugodne
V lanskem zadnjem četrtletju so se v svetovnem gospodarstvu kazali obrisi izboljšanja razmer, kažejo pa se tudi znaki zmanjševanja negotovosti v mednarodni trgovini. V evrskem območju je dinamika kazalnikov gospodarske aktivnosti ostala nizka, nekoliko naj bi se po trenutno dosegljivih podatkih upočasnila tudi rast slovenskega gospodarstva. Tako v Sloveniji kot evrskem območju pa ob šibkih gospodarskih kazalnikih razmere na trgu dela ostajajo ugodne. Inflacija kljub krepitvi stroškovnih pritiskov v podjetjih ostaja zmerna. To so ključne ugotovitve publikacije Gospodarska in finančna gibanja, ki smo jo danes izdali na Banki Slovenije in v kateri izpostavljamo tudi povečano negotovost, v kateri poteka načrtovanje in vodenje fiskalne politike.
Ob koncu lanskega leta so se že kazali znaki izboljšanja razmer v svetovnem gospodarstvu, s podpisom trgovinskega sporazuma med ZDA in Kitajsko pa se lahko zmanjšajo tudi negotovosti v mednarodni trgovini. V evrskem območju so bile vrednosti kazalnikov vodij nabave PMI in zaupanja v povprečju lanskega zadnjega četrtletja nižje kot v tretjem četrtletju, a so se ob koncu leta malenkostno zasukale navzgor. Ob šibkih vrednostih kazalnikov gospodarske aktivnosti pa rasti plač in zaposlenosti ostajata solidni, še posebej v primerjavi s kazalniki gospodarske aktivnosti.
V Sloveniji se je po razpoložljivih mesečnih kazalnikih v zadnjem četrtletju rast gospodarske aktivnosti ponovno upočasnila. Medletna rast industrijske aktivnosti je novembra komaj presegla en odstotek in je večinoma temeljila le na večji proizvodnji motornih vozil in farmacevtske industrije. Šibka rast tujega povpraševanja se vse močneje odraža tudi v realnih prihodkih zasebnih storitev, ki so bili oktobra celo manjši kot pred letom. Hkrati se je z zaključkom investicijskega cikla v občinah nadaljevala šibka aktivnost v gradbeništvu. V lanskem zadnjem četrtletju se je ponovno zmanjšalo tudi zaupanje v gospodarstvu. Nekoliko spodbudnejšo sliko kažejo kazalniki tujega povpraševanja, ki so se začeli stabilizirati, kar nakazujejo rezultati ankete SURS med predelovalnimi dejavnostmi in zadnje napovedi letošnje gospodarske rasti za slovenske trgovinske partnerice.
Slika 1: Mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti
Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije.
Podobno kot v evrskem območju tudi v Sloveniji razmere na trgu dela glede na ohlajanje mednarodnega okolja in domače proizvodne konjunkture ostajajo ugodne. Rast zaposlenosti se sicer umirja, a ostaja visoka v primerjavi z rastjo BDP. Stroški dela se še naprej krepijo, tako je bila nominalna rast povprečne bruto plače lani v povprečju prvih desetih mesecev skoraj za odstotno točko višja kot leto prej. Ker hkrati produktivnost dela stagnira, se krepijo stroškovni pritiski, kar se odraža v višji osnovni inflaciji (skupna inflacija sicer ostaja zmerna: v povprečju 2019 1,7-odstotna) in slabši dinamiki nekaterih kazalnikov konkurenčnosti. Je pa zato višja tudi rast zasebne potrošnje.
Slika 2: Prispevki k medletni spremembi števila delovno aktivnih
Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije.
Presežek na tekočem računu plačilne bilance je v enem letu do novembra presegel 3,0 mrd EUR, kar je po trenutno veljavnih plačilnobilančnih podatkih največ do zdaj. Glavni razlog je nadaljnje naraščanje presežka v storitveni menjavi, kljub močni upočasnitvi izvoza v lanskem drugem polletju. Rast blagovnega izvoza se je sicer zaradi vse šibkejše rasti tujega povpraševanja močno upočasnila – novembra je izvoz medletno celo padel – vendar je bila zaradi šibkega investiranja in nizke rasti industrijske proizvodnje upočasnitev rasti uvoza blaga za investicije in vmesno potrošnjo še močnejša.
Kljub šibkejšim gospodarskim gibanjem država ohranja presežek. K razmeroma visoki, 5,9-odstotni rasti prihodkov so med drugim pripomogli še vedno ugodne razmere na trgu dela in višji kapitalski prihodki, negativen pa je bil vpliv davčne razbremenitve regresa za letni dopust. Pogoji zadolževanja na mednarodnih finančnih trgih so trenutno ugodni. Ob tem načrtovanje in vodenje fiskalne politike zahteva posebno previdnost, saj negotovosti v mednarodnem okolju še vedno ostajajo precejšnje, nekoliko šibkejši pa so bili v lanskem zadnjem četrtletju tudi domači gospodarski kazalniki.
Publikacija je na voljo na povezavi.