Monetarna seja Sveta ECB: Prvi obrisi napovedanega strateškega pregleda denarne politike

24.01.2020 / Sporočilo za javnost

Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije, je kot običajno sodeloval na monetarni seji Sveta ECB, ki je včeraj potekala v Frankfurtu. Posebna tema seje je bila napoved strateškega pregleda denarne politike, ki je načrtovan za leto 2020. Člani Sveta ECB pa so se seznanili tudi s pregledom gospodarskih kazalcev, ki kažejo, da so se v evrskem območju ob koncu leta pokazali znaki stabilizacije rasti gospodarske aktivnosti, razmere na finančnih trgih pa so ostale ugodne. Ob takšnih gibanjih je Svet ECB ohranil nespremenjene usmeritve denarne politike.

Člani Sveta ECB so z včerajšnjim dnem napovedali strateški pregled denarne politike v 2020, ki naj bi se predvidoma zaključil do konca letošnjega leta. Zadnje spremembe so bile uvedene leta 2003, od takrat pa je šlo evropsko gospodarstvo skozi mnoge strukturne spremembe in finančno krizo. Vse to se je postopoma odrazilo tudi na rekordno nizkih obrestnih merah, s čimer je nabor konvencionalnih ukrepov ECB za blaženje šokov v gospodarstvu vse bolj omejen. Poleg tega denarna politika danes deluje v drugačnih okoliščinah, ki jih zaznamujemo okoljska tveganja, hitra digitalizacija, globalizacija in hiter razvoj finančnega sistema.

"V teh okoliščinah smo se člani Sveta ECB odločili za pregled strategije denarne politike. Na ta način bomo (i) preverili definicijo in doseganje inflacijskega cilja, (ii) pregledali instrumente, ki jih pri tem uporabljamo, (iii) preverili uporabljene ekonomske in monetarne analize ter načine komuniciranja in (iv) ponovno ocenili širše vplive denarne politike na finančno stabilnost, zaposlenost in okoljsko vzdržnost. V pregledu bo vidno mesto imelo tudi vključevanje strokovne javnosti, civilne družbe in ostalih deležnikov," je ključne cilje povzel Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije.

Nadaljevanje zmerne gospodarske rasti ob koncu lanskega leta

Ekonomski in anketni podatki nakazujejo pozitivno, vendar nizko gospodarsko rast evrskega območja v zadnjem četrtletju. Slednja je še vedno v večji meri pod vplivom šibke mednarodne trgovine in povečane negotovosti, ki izvira iz geopolitičnih tveganj, naraščajočega protekcionizma in povečane ranljivosti razvijajočih se trgov, predvsem Kitajske. Hkrati smo priča stabilni rasti storitvenega sektorja in v gradbeništvu, ki sta pretežno usmerjena na domači trg. Trg dela ostaja robusten. Medletna inflacija v evrskem območju je v decembru znašala 1,3 odstotka (0,3 o. t. več kot novembra). Višja inflacija je posledica višjih cen naftnih energentov, hrane in industrijskih proizvodov. Še naprej pa jo podpira rast plač v evrskem območju, ki ostaja robustna.
"V Sloveniji se je po razpoložljivih mesečnih kazalnikih v zadnjem četrtletju rast gospodarske aktivnosti ponovno upočasnila, a gospodarska slika ostaja ugodnejša kot v povprečju evrskega območja, saj sta tako gospodarska rast kot inflacija nekoliko višji," je poudaril guverner.

Razmere na finančnih trgih se še dodatno rahljajo. Netvegane referenčne obrestne mere so sicer porasle, na kar so poleg povečanega optimizma na trgu vplivala tudi nekoliko višja pričakovanja glede bodoče inflacije. V nasprotju s tem so delniški indeksi dosegli nove visoke ravni, pribitki bolj tveganih instrumentov nad netveganimi pa so se dodatno znižali. Poleg tega je povpraševanje gospodarstva po kreditih še vedno zadovoljivo, še posebej krepko je zadolževanje podjetij prek kapitalskega trga, kjer se ročnost zadolževanja podaljšuje. Akomodativne razmere na finančnih trgih bo denarna politika ohranjala tudi v bodoče skladno s ciljem zagotavljanja cenovne stabilnosti.

Sezonsko povpraševanje po kratkoročni likvidnosti se je ob koncu leta pričakovano nekoliko povečalo, vendar manj kot v preteklih letih. To potrjuje dobre likvidnostne razmere na trgu, ki jih zagotavljajo ukrepi denarne politike.

"Ocenjujemo, da celoten spekter ukrepov, sprejet septembra 2019, zagotavlja ustrezno spodbujevalno naravnano denarno politiko," je zaključke monetarne seje še povzel guverner.