Problematika zapiranja računov tujim državljanom in podjetjem v tuji lasti

V Banki Slovenije v zadnjem obdobju zaznavamo povečano število primerov, ko poslovne banke tujim državljanom in slovenskim podjetjem v tuji lasti zapirajo plačilne račune. Ocenjujemo, da se poslovne banke za to odločajo predvsem na podlagi zakonodaje, ki ureja področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma (Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma ZPPDFT-1). Posledično nekatere poslovne banke uvajajo strožje politike glede sprejemljivosti oz. nadaljnjega poslovanja s strankami, ki niso rezidenti Republike Slovenije oz. s pravnimi osebami, ki so v lasti nerezidentov.

V Banki Slovenije poudarjamo, da torej ne gre za navodila Banke Slovenije, kot se zmotno pojavlja pri navajanju razlogov za odločitve poslovnih bank. Sklepanje ali prekinitev poslovnega razmerja, kot je odpiranje ali zapiranje transakcijskega računa, je namreč izključno poslovna odločitev banke, razen kadar bi takšna sklenitev ali nadaljevanje poslovnega razmerja pomenila kršenje omejevalnih ukrepov, ki veljajo v Republiki Sloveniji. Kot nadzornik pa v Banki Slovenije od bank pričakujemo spoštovanje veljavne zakonodaje, ki jo (tudi v okviru prenosa zahtev Direktiv EU) sprejema Državni zbor RS.

V tem okviru Banka Slovenije od bank torej pričakuje dosledno spoštovanje obstoječe zakonodaje tudi v primeru ZPPDFT-1. Ta pri poslovanju z nerezidenti določa strožje pogoje pri izvajanju ukrepov za preprečevanje in obvladovanje tveganj na področju pranja denarja in financiranja terorizma (predvsem z nerezidenti iz visoko tveganih tretjih držav), ki pa ne vključujejo nujno zavrnitve oziroma prekinitve poslovanja.

Ob tem v Banki Slovenije izpostavljamo naslednje pravice nerezidentov, ki so urejene v Zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED):

• Ponudnik plačilnih storitev lahko odpove okvirno pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas, le z odpovednim rokom najmanj dva meseca (razen če pogodba določa daljši odpovedni rok). Pri tem pa uporabnik plača le sorazmerni delež morebitnih nadomestil v času do prenehanja okvirne pogodbe.
   
• Vsak potrošnik, ki zakonito prebiva v Evropski uniji, ima pravico do osnovnega plačilnega računa. Odprtje tega je treba posebej zahtevati, saj vloga za odprtje osebnega (transakcijskega) računa ne pomeni tudi vloge za odprtje osnovnega računa. Do takšnega računa so upravičeni tudi potrošniki brez stalnega naslova, prosilci za azil in potrošniki, ki jim dovoljenje za bivanje ni bilo odobreno, a njihov izgon iz pravnih ali dejanskih razlogov ni mogoč. Prošnjo za odprtje osnovnega plačilnega računa mora banka zavrniti samo, kadar bi odprtje takšnega računa kršilo zakonodajo s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Prepoved sklenitve poslovnega razmerja po ZPPDFT-1 je določena le v posebnih primerih (npr. ko zavezanec ne more izvesti pregleda stranke, ko niso izpolnjeni pogoji pregleda stranke preko tretje osebe, ko stranka izkazuje lastništvo pravne osebe ali podobnega subjekta tujega prava na podlagi delnic na prinosnika, katerih sledljivost ni omogočena preko KDD). Lahko, vendar ne nujno, pa ga zavrne tudi, (i) če potrošnik že ima plačilni račun pri slovenski banki, (ii) če potrošnik krši ali je v zadnjih treh letih kršil pogodbeno obveznost do banke ali (iii) če ima banka informacije, da je na plačilnem računu potrošnika vzpostavljena evidenca o neizvršenih sklepih za izvršbo ali prisilno izterjavo.

V Banki Slovenije smo o problematiki (ne)odpiranja plačilnih računov že obvestili tudi pristojna ministrstva.

Informacije o odpiranju in zapiranju plačilnih računov so na voljo tudi na spletni strani Banke Slovenije.