Ključni dejavnik sicer šibkejše rasti ostaja zasebna potrošnja

28.02.2020 / Sporočilo za javnost

V zadnjem lanskem četrtletju se je nadaljevalo ohlajanje domače gospodarske rasti, kar je bila predvsem posledica zmanjšanja investicij in umiritve mednarodne menjave. Ključni dejavnik rasti ostaja zasebna potrošnja, ki jo poganjajo rekordno ugodne razmere na trgu dela in nadaljnja krepitev kupne moči gospodinjstev. Ob tem v Banki Slovenije opozarjamo, da se ob že do sedaj znanih tveganjih iz mednarodnega okolja pojavljajo nova, stopnjuje se negotovost glede koronavirusa.

Po podatkih Statističnega urada se je v zadnjem lanskem četrtletju medletna rast BDP ob sicer pozitivni četrtletni dinamiki umirila, na letni ravni pa je znašala 2,4 %. V Banki Slovenije ugotavljamo, da je podatek skladen z našimi napovedmi, podobne rasti pa pričakujemo tudi v letošnjem letu.

Ključni razlog za šibkejšo rast v zadnjem lanskem četrtletju so bile investicije, ki so se medletno precej zmanjšale, kar je bil pomemben dejavnik padca uvoza in posledično močno pozitivnega prispevka neto menjave s tujino k rasti BDP.

Medletna rast zasebne potrošnje se je kljub rekordnim podatkom s trga dela in nadaljnji krepitvi kupne moči gospodinjstev upočasnila na 1,2 %; v primerjavi s tretjim četrtletjem so se okrepili nakupi trajnih dobrin, šibkejša pa je bila vsakodnevna poraba. Potrošnja tako ostaja segment gospodarstva, ki še naprej beleži relativno ugodne rezultate.

Ob tem pa v Banki Slovenije, podobno kot druge mednarodne inštitucije,  ugotavljamo, da se ob drugih tveganjih iz mednarodnega okolja krepi negotovost v povezavi s koronavirusom. Večina trenutnih gospodarskih napovedi predvideva vrh epidemije koronavirusa v letošnjem prvem četrtletju, razpon ocen učinka koronavirusa na letošnjo svetovno gospodarsko rast, kot jih ocenjuje analitska hiša Nomura, pa sega od zmanjšanja v obsegu 0,2 odstotne točke pa vse do 1,2 odstotne točke v primerjavi s 3,3-odstotno napovedjo pred izbruhom epidemije. Hkrati negativni učinek na rast evrskega območja ocenjuje v razponu med 0,2 in 1,0 odstotne točke. Med dejavnostmi naj bi bila najbolj prizadeta trgovina in turizem, negativni pa bodo tudi učinki padca zaupanja.